SVETNICA · VDOVA
Sveta Fabiola Rimska
- God
- 27. decembra
- Obdobje
- 4. stoletje
- Smrt
- 399.
Življenje
Sveta Fabiola je bila plemenita rimska matrona in dobrotnica, ki je proslavila Gospoda v mestu Rim konec četrtega stoletja. Izhajala je iz ene najbolj slavnih patricijskih senatorskih družin, roda Fabijcev. V mladosti je bila poročena s moškim tako razuzdanega in hudobnega življenja, da je skupno življenje z njim postalo nemogoče. Fabiola je dosegla ločitev po rimskem pravu ter je v nasprotju s cerkvenimi predpisi sklenila drugi zakon, ko je bil njen prvi mož še živ.
Po smrti drugega moža je Fabiola, ko je spoznala težo svojega prestopka, na veliko soboto stopila pred vrata Lateranske bazilike v pokopniški obleki ter se posula s pepelom. Pred očmi celotnega rimskega ljudstva in duhovščine je opravila javno pokoro za svoj greh ter natopila tla s solzami kesanja. Papež jo je nato slovesno in z očetovsko ljubeznijo znova sprejel v polno cerkveno občestvo.
Od tistega trenutka dalje je Fabiola svojo pokoro v celoti spremenila v neprekinjeno služenje ubožnim in bolnim. Svoje ogromno družinsko bogastvo je dala na razpolago tistim v stiski ter je v Rimu postavila prvo krščansko bolnišnico (nosocomium), kjer je z lastnimi rokami stregla bolnikom, obvezovala najbolj gnusne rane in tožila gobavce. Leta 395 je odpotovala v Betlehem, kjer se je v samostanu svete Pavle pod vodstvom svetega Hieronima posvetila premišljevanju Svetega pisma in askezi. Ko se je vrnila v Rim, je skupaj s senatorjem svetim Pamahijem v pristanišču Porto postavila veliko prenočišče in bolnišnico za romarje. V Gospodu je umrla v Rimu 27. decembra 399 ali 400, pospremljena s solzami in hvaležnostjo celotnega rimskega ljudstva, sveti Hieronim pa ji je posvetil ganjljiv posmrtni govor.
Češčenje in zavetništvo
Rimokatoliška cerkev obhaja god svete Fabiole, vdove, 27. decembra po Rimskem martirologiju. Cerkev jo časte kot zgled pristne evangeljske pokore in mater krščanskih bolnišnic. V umetnosti je upodobljena v preprosti pokorniški obleki s tančico, pogosto ko obvezuje rane bolniku ali ko v roki drži posodo z zdravilom in kruh za uboge. Je zavetnica bolničarjev, medicinskih sester, negovalcev bolnikov, ločenih oseb in pokajnikov.
Isti dan, 27. decembra, godujejo tudi
- Sveti Janez, apostol in evangelist 1. stoletje
- Sveti Teodor Grapt, duhovnik in mučenik 9. stoletje