Preskoči na vsebino
Krščanska Resničnost

Svetniki › 13. stoletje › Življenjepisi › Blaženi Toma Hélye

Blaženi Toma Hélye
Klikni za povečavo
×
Blaženi Toma Hélye
Blaženi Toma Hélye. Vir slike: Wikimedia Commons

BLAŽENI · DUHOVNIK

Blaženi Toma Hélye

God
19. oktobra
Obdobje
13. stoletje
Smrt
1257.

Življenje

Blaženi Tomaž Hélye (znan tudi kot Tomaž iz Bivilla) se je rodil med letoma 1180 in 1187 v obmorski vasi Biville v Normandiji, v škofiji Coutances, v preprosti in pobožni družini očeta Elije in matere Matilde. Na materino spodbudo je zgodnjo izobrazbo pridobil pri menihih in kanonikih ter postal vaški učitelj in katehet v Bivillu, nato pa ravnatelj šole v Cherbourgu. Zaradi svoje pedagoške spretnosti, potrpežljivosti in evangeličanske blagosti si je pridobil srca otrok in staršev.

Potem ko je prebolel hudo mrzlico, ki ga je pripeljala na rob groba, je doživel popolno duhovno spreobrnjenje in se odločil svoje življenje posvetiti izključno pokori in molitvi. Vrnil se je v očetovo hišo ter živel strogo samotarsko in meniško življenje v trajnem postu in mrtvičenju. Ko je škof iz Coutancesa prepoznal njegovo svetost, ga je posvetil v diakona. Tomaž se je nato peš odpravil na naporna romanja h grobovom svetih apostolov Petra in Pavla v Rim ter svetega Jakoba v Santiago de Compostelo. Nato je preživel štiri leta na študiju teologije na pariški univerzi, kjer sta bila njegova učitelja in svetovalca znamenita teologa Odo de Châteauroux in Hugo iz Saint-Cherja.

Okoli leta 1235 je bil posvečen v duhovnika, nato pa je zavrnil cerkvene časti in upravne položaje, da bi se posvetil ljudskemu misijonarjenju. Škofa v Coutancesu in Avranchesu sta mu zaupala službo potujočega pridigarja. V dvaindvajsetih letih je Tomaž peš obiskal skoraj vse župnije v teh škofijah, neutrudno oznanjal Božjo besedo, poučeval ljudstvo v katekizmu, spovedoval in negoval bolnike. Njegov dan je bil izpolnjen s sveto službo, noči pa je preživljal v goreči molitvi in pokori pred tabernakljem. Ljudstvo ga je sprejemalo z vzkliki: »Glejte, Božji mož!«.

Proti koncu življenja, izčrpan od dolgoletnih naporov in strogega posta, se je umaknil na grad svojega prijatelja v Vauvillu. Ko zaradi bolezni ni mogel več vstati in iti k maši, je prosil, naj mu z zvonjenjem naznanijo najsvetejše trenutke spremenjenja, nakar se je v liturgičnih oblačilih s pomočjo klerika pobožno obhajal. V Gospodu je zaspal v petek, 19. oktobra 1257.

Čudeži

Blaženi Tomaž je bil že za življenja slavljen kot čudodelnik, čigar molitvi so pripisovali številna ozdravljenja. Takoj po njegovi smrti je bil prvi zabeleženi čudež popolno ozdravljenje posušene roke žene, v katere hiši je izdihnil, potem ko se je dotaknila telesa svetega duhovnika. Na njegovem grobu v cerkvi v Bivillu so se skozi stoletja dogajala številna ozdravljenja bolnih, slepih in hromih romarjev.

Češčenje in zavetništvo

Rimskokatoliška Cerkev obhaja god blaženega Tomaža Hélyea 19. oktobra. Njegovo telo se s spoštovanjem hrani v marmornem relikviariju v koru župnijske cerkve v Bivillu, ki je postala pomembno normandijsko romarsko svetišče. Papež Pij IX. je uradno potrdil njegovo starodavno češčenje 14. julija 1859 z nazivom blaženega. V sakralni umetnosti ga upodabljajo v mašnem plašču s kelihom v roki, s katekizmom ali obdanega z otroki in siromaki, ki jih z ljubeznijo poučuje v veri. Častijo ga kot zavetnika ljudskih misijonarjev, katehetov, učiteljev in vaških šol.

Isti dan, 19. oktobra, godujejo tudi