Preskoči na vsebino
Krščanska Resničnost

Svetniki › 16. stoletje › Življenjepisi › Sveti Philip Howard

Sveti Philip Howard
Klikni za povečavo
×
Sveti Philip Howard
Sveti Philip Howard. Vir slike: Wikimedia Commons

SVETNIK · GROF IN MUČENIK

Sveti Philip Howard

God
19. oktobra
Obdobje
16. stoletje
Smrt
1595.

Življenje

Sveti Philip Howard, dvajseti grof Arundelski, se je rodil 28. junija 1557 v Arundel Houseu v Londonu kot sin Thomasa Howarda, četrtega vojvode Norfolškega, in lady Mary FitzAlan. Krščen je bil v kraljevi palači Whitehall v navzočnosti kraljeve družine, njegov krstni boter pa je bil španski kralj Filip II., po katerem je tudi dobil ime. Mati mu je umrla kmalu po porodu, njegovega očeta pa so leta 1572 pod kraljico Elizabeto I. usmrtili na morišču pod obtožbo veleizdaje.

Pri štirinajstih letih se je Philip poročil z Anne Dacre, svojo polsestro po očetovi tretji ženi. Diplomiral je na Univerzi v Cambridgeu leta 1576 ter postal eden najbolj priljubljenih in razsipnih dvorjanov na dvoru kraljice Elizabete I. V letih posvetnega uspeha je Philip živel lahkomiselno in zapravljivo ter pozabil na svojo zakonito ženo, ki jo je pustil samo na posestvu v Arundelu. Leta 1580 je podedoval naziv arundelskega grofa in prevzel mesto v lordski zbornici.

Preobrat v njegovem življenju se je začel leta 1581 v londonskem Towru, kjer se je iz radovednosti udeležil javne teološke razprave med zaprtim jezuitom svetim Edmundom Campionom in protestantskimi teologi. Campionova neomajna vera, jasnost argumentov in sveta vedrina so globoko pretresle Philipovo vest. Po dolgem notranjem boju se je odločil popolnoma spremeniti svoje življenje. Vrnil se je k svoji ženi Anne, ki je že prej na skrivaj sprejela katoliško vero. Dne 30. septembra 1584 je jezuitski pater William Weston sprejel Philipa v polno občestvo Katoliške cerkve.

Spreobrnjeni grof je zapustil dvorni sijaj, toda kraljičini ovaduhi so ga hitro razkrinkali. Ko je spoznal nevarnost, je aprila 1585 s spremstvom poskušal z ladjo pobegniti na evropsko celino, pri čemer je kraljici pustil pismo. Toda ladja je bila izdana in ustavljena na odprtem morju, Philipa pa so 25. aprila 1585 zaprli v londonski Tower, iz katerega ni nikoli več stopil. Najprej so ga obsodili na denarno kazen in zapor, leta 1589 pa so ga v ozračju protikatoliške histerije obsodili na smrt pod lažno obtožbo, da je molil za zmago španske vojske. Čeprav kraljica ni nikoli podpisala naloga za usmrtitev, ga je polnih deset let držala v nenehnem pričakovanju smrti.

V ječi se je Philip posvetil najstrožji molitvi in pokori. Tri dni v tednu se je postil ob kruhu in vodi, prevajal latinske duhovne spise ter pisal pobožne pesmi o Kristusovem trpljenju. Skrivaj si je dopisoval s svetim Robertom Southwellom, ki mu je bil duhovna opora. Na steno svoje celice je vrezal latinske besede: »Bolj ko trpimo za Kristusa na tem svetu, večja bo naša slava s Kristusom v prihodnjem.« Ko je hudo zbolel in začutil, da se mu bliža konec, je kraljico prosil, naj mu dovoli še enkrat videti ženo in sina Thomasa, ki se je rodil po njegovi aretaciji in ga ni nikoli v življenju videl. Kraljica mu je sporočila, da mu bo to dovolila in mu vrnila vsa posestva, če prestopi v protestantizem. Philip je odgovoril: »Žal mi je, da imam le eno življenje, ki ga lahko izgubim za to stvar.« Izčrpan od lakote, mraza in bolezni je umrl v svoji celici v Towru 19. oktobra 1595, v osemintridesetem letu starosti.

Češčenje in zavetništvo

Sveti Philip Howard je bil pokopan v kapeli svetega Petra v vezeh znotraj Towra, leta 1624 pa je njegova vdova prenesla njegove posmrtne ostanke na grad Arundel. Danes njegovo telo počiva v stolnici v Arundelu, ki je posvečena njemu in kamor roma veliko vernikov. Papež Pij XI. ga je 15. decembra 1929 razglasil za blaženega, papež Pavel VI. pa ga je slovesno kanoniziral 25. oktobra 1970 v zboru štiridesetih mučencev Anglije in Walesa. Njegov god obhajamo 19. oktobra. V krščanski umetnosti je upodobljen kot plemič v elizabetinski obleki, z verigami, molitvenikom in psom, ki mu je delal družbo v ječi.

Isti dan, 19. oktobra, godujejo tudi