Preskoči na vsebino
Krščanska Resničnost

Svetniki › 4. stoletje › Življenjepisi › Sveti Var Egipčanski

Sveti Var Egipčanski
Klikni za povečavo
×
Sveti Var Egipčanski
Sveti Var Egipčanski. Vir slike: Wikimedia Commons

SVETNIK · VOJAK IN MUČENIK

Sveti Var Egipčanski

God
19. oktobra
Obdobje
4. stoletje
Smrt
304.

Življenje

Sveti Var je bil rimski vojak in slavni mučenik, ki je pričeval za svojo vero v Jezusa Kristusa v Egiptu na začetku četrtega stoletja. Služil je v cesarski vojski v času vladanja cesarja Maksimijana. Čeprav je nosil vojaško uniformo, je bil Var prepričan krščan, katerega srce je gorelo v delavni ljubezni do preganjanih bratov. Ko so cesarske oblasti aretirale sedem svetih krščanskih puščavnikov ter jih zaprle v temno ječo, jih je Var noči skrivaj obiskoval, negoval njihove rane in jim prinašal hrano. Ko je eden od teh sedmih puščavnikov umrl v zaporniški celici zaradi posledic hudih zlorab, je Var začutil neustavljiv Božji klic. Prostovoljno je stopil pred ječarje ter zahteval, da ga uvrstijo med zapornike namesto umrlega pravičnika, pri čemer je izpovedal, da je tudi sam krščan. Podvržen je bil najokrutnejšim mučenjem skupaj s preostalimi šestero puščavniki, vendar je ostal nepopustljiv do konca. Po strašnih trpljenjih je dal svoje življenje in prejel slavno mučeniško palmo.

Češčenje in zavetništvo

God svetega Vara Egipčanskega se obhajuje 19. oktobra, na dan, ki ga beleži Rimski martirij. Njegovo junaško pričevanje in bratovska ljubezen se od najzgodnejših dni z velikim spoštovanjem prenašata na krščanskem Vzhodu in Zahodu. Neka pobožna krščanska žena z imenom Kleopatra je prevzela njegovo telo ter ga pokopala v Palestini, kjer je bila v njegovo čast postavljena cerkev. V cerkveni umetnosti je upodobljen kot rimski vojak z mučeniško palmo v roki, pogosto obdan s puščavniki v okovih ali ob meču, s katerim je bil usmrčen. Verniki ga kličo kot posebnega zavetnika uklenjenih, zapornikov in tistih, ki trpijo krivico, ter prosijo za njegov zagovor za duše pokojnih sorodnikov in za tolažbo v težkih življenjskih stiskah.

Isti dan, 19. oktobra, godujejo tudi