BLAŽENA · DEVICA IN PUŠČAVNICA
Blažena Sibilina Biscossi
- God
- 19. marca
- Obdobje
- 14. stoletje
- Smrt
- 1367.
Življenje
Blažena Sibilina Biscossi se je rodila v Pavii leta 1287 v ugledni in pobožni družini. Že v zgodnji mladosti je doživela težko preizkušnjo: ostala je sirota brez staršev in je bila prisiljena služiti za golo preživetje kot revna dekla. Ko ji je bilo komaj dvanajst let, jo je zadela nova velika preizkušnja, saj je popolnoma izgubila vid. Slepo in zapuščeno deklico so pod svoje okrilje sprejele pobožne žene, povezane z dominikanskim redom.
Čeprav je bila brez telesnega vida, je bila Sibilina obdarjena z izjemno notranjo lučjo vere. Po izročilu je imela videnje samega svetega Dominika, po katerem je v petnajstem letu vstopila v tretji red svetega Dominika. Odločila se je za radikalno obliko posvečenega življenja: dala se je zazidati v majhno, skromno celico tik ob dominikanski cerkvi svetega Tomaža v Pavii. V tej tesni klavzuri je preživela polnih petinšestdeset let kot stroga zapornica, vse do svoje smrti.
V svoji celici je Sibilina živela v nenehni molitvi, strogem postu in askezi. Skozi majhno okence njenega zavetišča so k njej prihajali ljudje vseh stanov, od običajnih meščanov in dekel do uglednih plemičev, ter iskali duhovno tolažbo, luč v dvomih in spodbudo k iskrenemu spreobrnjenju. Sibilina jih je z materinsko blagostjo tolažila, poučevala in opominjala k pokori. Natančno je napovedala dan svojega prehoda v večnost ter je, obdana z brati pridigarji in po prejemu svetih zakramentov, blaženo zaspala v Gospodu v Pavii, 19. marca 1367, v osemdesetem letu starosti.
Čudeži
Gospod je blaženo Sibilino obdaril z darom prerokovanja, poznavanja skritih misli in čudodelstva. Številne njene preroške besede so se natančno uresničile. Po njeni smrti je njen grob postal kraj čudežnih ozdravljenj. Številni slepi, hromi in bolni, ki so se v molitvi dotikali njenih posmrtnih ostankov ali se zatekali k njeni priprošnji, so prejeli telesno zdravje in duhovni mir.
Češčenje in zavetništvo
Sibilinino telo je bilo ob veliki udeležbi ljudstva pokopano v cerkvi svetega Tomaža v Pavii, njen življenjepis pa je kmalu po smrti sestavil dominikanski prior brat Tommaso da Bossolasco. Po ukinitvi samostana so njene relikvije prenesene v katedralo v Pavii, kjer jih še danes s spoštovanjem hranijo.
Papež Pij IX. je leta 1854 uradno potrdil njeno starodavno češčenje in jo razglasil za blaženo. Njen spomin se v Rimskem martirologiju obhajal 19. marca, v škofiji Pavia pa 23. marca, v dominikanskem redu pa 18. aprila. Blažena Sibilina Biscossi se časti kot nebeška zavetnica služkinj in gospodinjskih pomočnic. V krščanski umetnosti je upodobljena v habitu dominikanske tretjerednice, s sklenjenimi rokami v molitvi ali z detetom Jezusom v naročju.
Isti dan, 19. marca, godujejo tudi
- Blaženi Andrej Gallerani, laik 13. stoletje
- Blaženi Marko iz Montegalla, duhovnik 15. stoletje
- Sveti Jožef, mož Blažene Device Marije 1. stoletje
- Blaženi Isnard iz Chiampa, duhovnik 13. stoletje
- Blaženi Janez Buralli iz Parme, duhovnik 13. stoletje
- Sveti Janez iz Parrana, opat 6. stoletje