Preskoči na vsebino
Krščanska Resničnost

Svetniki › 8. stoletje › Življenjepisi › Sveti Lebuin

Sveti Lebuin
Klikni za povečavo
×
Sveti Lebuin
Sveti Lebuin. Vir slike: Wikimedia Commons

SVETNIK · DUHOVNIK

Sveti Lebuin

God
12. novembra
Obdobje
8. stoletje
Smrt
775.

Življenje

Sveti Lebuin, v stari angleščini imenovan Liafwin, kar pomeni dragi prijatelj, se je rodil v Angliji v anglosaški družini v prvi polovici osmega stoletja. Vzgojen v samostanu in navdihnjen z zgledom svetega Bonifacija in svetega Vilibrorda se je odločil svoje življenje posvetiti oznanjanju evangelija germanskim narodom. Po duhovniškem posvečenju je odpotoval v Utrecht, kjer ga je z veseljem sprejel škof sveti Gregor in mu zaupal misijon v Overijsslu na meji z Vestfalijo ter mu za tovariša dodelil svetega Marhelina.

Lebuin je postavil kapelo v Wulpeju ob reki IJssel, nato pa večjo cerkev in svoje bivališče v Deventerju na vzhodnem bregu reke. S svojo sveto podobo in učenim pridiganjem je spreobrnil številne prebivalce, celo plemiče. Vendar je njegov uspeh sprožil hud bes poganskih Sasov, ki so se povezali, požgali cerkev v Deventerju in razgnali vernike. Lebuin se je tedaj odločil za junaški podvig: stopil je sredi vsesplošnega zbora saških plemen v Marklu ob reki Weser.

Oblečen v duhovniško oblačilo, s križem v eni in z evangeljsko knjigo v drugi roki, se je pojavil pred zbranimi plemiči sredi njihovih poganskih daritev. Pogumno jim je oznanil edinega pravega Boga Stvarnika ter jih opomnil, da bo nadnje, če ne opustijo malikovalstva, prišel mogočen kralj, ki bo opustošil njihovo deželo in si jih podredil. Razjarjeni Sasi so ga hoteli nemudoma umoriti z zašiljenimi koli, toda stari plemič Buto ga je obranil, ko jih je spomnil na spoštovanje do poslancev. Lebuin se je vrnil v Frizijo, znova zgradil cerkev v Deventerju in nadaljeval svoje delo vse do svoje blažene smrti okoli leta 773.

Čudeži

Sveti Lebuin je bil na zboru v Marklu čudežno rešen gotove smrti: ko so se poganski Sasi pognali z ostrimi koli, da bi ga prebodli, ga je Božja roka nevidno zakrila in nepoškodovan je prešel skozi njihove vrste. Ko so Sasi leta 776 ponovno požgali cerkev v Deventerju in tri dni zaman iskali njegovo telo, da bi ga oskrunili, ga je Bog skril pred njihovimi očmi, dokler ni sveti Ludger nekaj let pozneje po nebeškem videnju našel njegovih netrohnjivih posmrtnih ostankov.

Češčenje in zavetništvo

Cerkev obhaja god svetega Lebuina 12. novembra. Rimski martirologij ga časti v Deventerju v Friziji kot duhovnika, ki je kot menih, doma iz Anglije, prebivalcem tiste pokrajine prinesel mir in zveličanje. Velika cerkev Lebuïnuskerk v Deventerju je bila zgrajena nad njegovim grobom. Je glavni zavetnik mesta Deventer in Nizozemske. V umetnosti je upodobljen v mašnem plašču s križem in knjigo evangelijev v roki, obdan z zašiljenimi koli. Je zavetnik misijonarjev, pridigarjev in graditeljev miru.

Isti dan, 12. novembra, godujejo tudi