SVETNICA · OPATINJA
Sveta Valburga
- God
- 25. februarja
- Obdobje
- 8. stoletje
- Smrt
- 777.
Med najbolj čaščenimi: Najbolj čaščeni na nemškem območju
Življenje
Sveta Valburga se je rodila v Devonshireu v Angliji okoli leta 710 v kraljevi družini svetega Rikarda in matere Vinne, sestre svetega Bonifacija, apostola Nemčije. Njena brata sta bila sveti Vilibald in sveti Vinibald. Ko je oče s sinovoma odšel na romanje v Sveto deželo, je enajstletno Valburgo zaupal samostanu Wimborne v Dorsetu, kjer je preživela šestindvajset let v svetosti, askezi in pridobivanju vrhunskega znanja. V samostanu se je naučila pisati v latinščini ter je pozneje sestavila življenjepis svojega brata Vinibalda in opis Vilibaldovih potovanj po Palestini, zaradi česar velja za prvo pisateljico Anglije in Nemčije.
Leta 748 je sveti Bonifacij poklical redovnice iz Anglije, da bi pomagale pri evangelizaciji Nemčije, zato je opatinja Teta poslala Valburgo in sveto Liobo na celino. Po bivanju v Bischofsheimu pod vodstvom svete Liobe je bila Valburga postavljena za opatinjo samostana v Heidenheimu v Frankoniji, v bližini svojega brata Vinibalda, ki je vodil moški samostan. Po Vinibaldovi smrti je prevzela tudi upravljanje moškega samostana in modro vodila dvojno redovno skupnost z izjemno blagostjo, razsodnostjo in svetostjo. Leta 776 se je udeležila prenosa neraspadlega telesa svojega brata Vinibalda. Izčrpana od dela in posta je v Gospodu preminula v Heidenheimu 25. februarja 777 v navzočnosti brata svetega Vilibalda.
Čudeži
Ob plovbi iz Anglije v Nemčijo se je na morju dvignila strašna nevihta, ki je grozila s potopitvijo ladje. Valburga je padla na kolena na krovu ladje v vroči molitvi, podivjano morje pa se je v istem trenutku popolnoma umirilo, kar so mornarji povsod razglasili za velik čudež. Ko so njene relikvije leta 893 prenesli v Eichstätt, je iz njenih svetih posmrtnih ostankov, še posebej iz prsi, začelo nepretrgoma teči čudovito zdravilno olje ali nebeška rosa. To olje svete Valburge že stoletja teče in prinaša ozdravitev številnim bolnikom po vsem svetu.
Češčenje in zavetništvo
Glavni god svete Valburge v benediktinskem redu obhajajo 25. februarja, medtem ko ga v nekaterih krajih obhajajo tudi 1. maja. Rimski martirologij jo obhajuje v samostanu Heidenheim v nemški Frankoniji kot opatinjo, ki je na vabilo svetega Bonifacija in svojih bratov Vilibalda in Vinibalda prišla iz Anglije v Nemčijo ter vzorno vodila dvojni samostan. Njene relikvije počivajo v samostanu svete Valburge v Eichstättu. Je zavetnica Eichstätta, Antwerpena, Zutphena in mornarjev, kličejo pa jo na pomoč zoper steklino, kugo, očesne bolezni in nevihte na morju. V umetnosti je upodobljena v benediktinskem habitu z opatijsko palico, kraljevo krono ob nogah in s stekleničko čudodelnega olja v roki.
Isti dan, 25. februarja, godujejo tudi
- Blažena Marija Adeodata Pisani, devica in opatinja 19. stoletje
- Blaženi Avertan iz Lucce, redovnik 14. stoletje
- Blaženi Dominik Lentini, duhovnik 19. stoletje
- Blaženi Sebastián de Aparicio, redovnik 16. stoletje
- Sveta Aldetruda iz Maubeugea, opatinja 7. stoletje
- Sveti Alojzij Versiglia, škof, in Kalist Caravario, duhovnik, mučenci 20. stoletje
- Sveti Cezarij Nazijanski, zdravnik 4. stoletje
- Sveti Gerland iz Agrigenta, škof 11. stoletje
- Sveti Lovrenc Bai Xiaoman, mučenec 19. stoletje
- Sveti Nestor iz Magida, škof in mučenec 3. stoletje
- Sveti Toribio Rommo Gonzalez, duhovnik in mučenec 20. stoletje
- Blaženi Robert iz Arbrissela, duhovnik 12. stoletje