SVETNIK · OPAT
Sveti Fredegand
- God
- 17. julija
- Obdobje
- 8. stoletje
- Smrt
- 750.
Življenje
Sveti Fredegand je bil irski redovnik in neumorni misijonar, ki je v osmem stoletju deloval v Avstraziji, na območju današnje Belgije. Ko je zaradi Kristusa zapustil svojo domovino Irsko, se je pridružil valu keltskih redovnikov, ki so se podali na celino, da bi širili luč evangelija med poganska plemena.
Ko je prispel na evropska tla, je postal tesen sodelavec in zvesti tovariš svetega Foillana na njegovih dolgotrajnih misijonskih potovanjih in v pastoralnih prizadevanjih. Fredegand je pogumno oznanjeval krščanski nauk v dolini reke Meuse in na območju Brabanta, ne da bi se oziral na grožnje, mraz in pomanjkanje. Naselil se je v kraju Deurne (Turninum) v bližini Antwerpena, kjer je ustanovil samostansko celico in majhno cerkev.
Tam je z veliko vnemo poučeval ljudstvo v veri, delil zakramente in skrbel za pomoči potrebne ter postal prvi stalni oznanjevalec krščanstva v tem kraju. Živel je v strogi askezi in neprestani molitvi vse do svojega blaženega odhoda k Gospodu v Deurneu okoli leta 730.
Češčenje in zavetništvo
God svetega Fredeganda se obhajuje 17. julija po Rimskem martirologiju, ki omenja Deurne poleg Antwerpena v Brabantu kot kraj njegovega počitka ter spominja, da je bil redovnik z Irske in tovariš svetega Foillana v misijonskem delu. V Deurneu mu je posvečena starodavna župnijska cerkev svetega Fredeganda, kjer z veliko pobožnostjo hranijo njegove relikvije. V sakralni ikonografiji se upodablja kot opat ali misijonar s potovalno palico, križem in knjigo evangelijev v roki. Je zavetnik Deurnea, misijonarjev in oznanjevalcev vere.
Isti dan, 17. julija, godujejo tudi
- Blažena Thérèse de Saint-Augustin in petnajst tovarišic, device in mučenke 18. stoletje
- Sveta Hedvika, kraljica 14. stoletje
- Sveta Marcelina, devica 4. stoletje
- Sveti Andrej Zorard in Benedikt, puščavnika 11. stoletje
- Sveti Enodij iz Pavije, škof 6. stoletje
- Sveti Justa in Rufina, devici in mučenki 3. stoletje
- Sveti Kenelm, kraljevič in mučenec 9. stoletje
- Sveti Koloman iz Stockeraua, romanar in mučenec 11. stoletje
- Sveti Leon IV., papež 9. stoletje
- Sveti Hiacint Amastridski, mučenec 4. stoletje
- Sveti scilitanski mučeniki (Sperat, Nartzal, Citin, Veturij, Feliks, Akvilin, Letancij, Januarija, Generoza, Vestija, Donata in Sekunda), mučeniki 2. stoletje
- Sveti Teodozij iz Auxerra, škof 4. stoletje