SVETNIK · ŠKOF
Sveti Willehad
- God
- 8. novembra
- Obdobje
- 8. stoletje
- Smrt
- 789.
Življenje
Sveti Vilehad je bil angleški menih, misijonar in prvi škof v Bremnu na Saškem v drugi polovici osmega stoletja. Rojen je bil v Northumbriji pred letom 745 in se je šolal v stolnični šoli v Yorku pod vodstvom svetega Egberta, kjer je pridobil globoko teološko izobrazbo ter postal tesen prijatelj znamenitega učenjaka Alkuina.
Po duhovniškem posvečenju je Vilehad z dovoljenjem kralja Alchreda med letoma 765 in 774 odpotoval v Frizijo, da bi po svetem Bonifaciju nadaljeval delo evangelizacije. Deloval je v Dokkumu, Drentheju in Humsterlandu, toda najplodnejše obdobje se je začelo leta 780, ko ga je kralj Karel Veliki poslal na območje Wigmodije med rekama Weser in Elba. Tam je Vilehad spreobrnil številne Sase in postavil mnoge cerkve. Ko je leta 782 pod knezom Vidukindom izbruhnil velik saški upor, so bile misijonske cerkve požgane, Vilehadovi sodelavci pa pobiti. Vilehad se je zatekel v Rim k papežu Hadrijanu I., nato pa se je umaknil v opatijo Echternach, kjer se je posvetil prepisovanju knjig, zlasti pisem svetega Pavla.
Potem ko je Karel Veliki zadušil upor, se je Vilehad vrnil na Saško. V škofa je bil posvečen v Wormsu 13. julija 787 ter je svoj škofovski sedež postavil v Bremnu, s čimer je postal prvi bremenski škof in moder upravitelj saške Cerkve. V Bremnu je zgradil stolnico, posvečeno svetemu Petru, ki jo je slovesno posvetil 1. novembra 789. Samo teden dni pozneje je na misijonskem obisku po škofiji zbolel za hudo mrzlico ter v Blexnu ob Weserju 8. novembra 789 izročil svojo dušo Gospodu.
Češčenje in zavetništvo
Telo svetega Vilehada so prenesli v Bremen, kjer ga je njegov naslednik sveti Vilerik položil v kamnito stolnico. Rimski martirologij obhaja njegov god 8. novembra ter poudarja njegovo rojstvo v Northumbriji, prijateljstvo z Alkuinom, širjenje evangelija v Friziji in na Saškem po svetem Bonifaciju ter modro vodenje bremenske škofije. V sakralni umetnosti je upodobljen v škofovskem oblačilu z mitro in pastirsko palico, v roki pa drži knjigo Pavlovih pisem in maketo bremenske stolnice. Je zavetnik bremenske škofije, mest Bremen in Paderborn ter priprošnjik misijonarjev in prepisovalcev knjig.
Isti dan, 8. novembra, godujejo tudi
- Blažena Marija Križanega Satellico, opatinja 18. stoletje
- Blaženi Janez Duns Škot, duhovnik 14. stoletje
- Sveti Geoffroy d'Amiens, škof 12. stoletje
- Sveti Jožef Nguyễn Đình Nghi, Pavel Nguyễn Ngân, Martin Tạ Đức Thịnh, Martin Thọ in Janez Krstnik Còn, mučenci 19. stoletje
- Sveti Adeodat I. (Deusdedit), papež 7. stoletje
- Sveti Klar iz Toursa, duhovnik 4. stoletje
- Sveti Simfronijan, Klavdij, Nikostrat, Kastor in Simplicij, mučenci 4. stoletje