Preskoči na vsebino
Krščanska Resničnost

Svetniki › 8. stoletje › Življenjepisi › Sveti Otmar

Sveti Otmar
Klikni za povečavo
×
Sveti Otmar
Sveti Otmar. Vir slike: Wikimedia Commons

SVETNIK · OPAT

Sveti Otmar

God
16. novembra
Obdobje
8. stoletje
Smrt
759.

Življenje

Sveti Otmar (Audomar) je bil alemanski duhovnik, prvi opat in resnični obnovitelj znamenitega samostana Sankt Gallen v današnji Švici v osmem stoletju. Izhajal je iz plemenite alemanske družine, izobrazbo pa je pridobil v Retiji, kjer je prejel sveti red mašništva in upravljal cerkev svetega Florina.

Leta 720 je grof Valtram iz Thurgava zaupal Otmarju vodstvo zapuščene celice svetega Gala. Otmar je tam zbral menihe, ki so živeli po pravilu svetega Kolumbana, ter ustanovil pravi samostan in postal njegov prvi opat. Kmalu je dotedanje irsko vodilo zamenjal s pravilom svetega Benedikta ter uvedel strogo in urejeno samostansko disciplino. Otmar je ob samostanu zgradil znamenito šolo, knjižnico, bolnišnico in prvo zavetišče za gobavce v tem kraju ter osebno stregel najtežjim bolnikom z neizmerno krščansko ljubeznijo. Frankovski majordom Pipin Mali ga je sprejel z veliko častjo in samostan obdaril s kraljevimi privilegiji.

Ko sta pohlepna frankovska grofa Varin in Ruodhart poskušala krivično prisvojiti posesti in ugodnosti samostana Sankt Gallen, se jima je opat Otmar neustrašno uprl ter branil pravice Cerkve in revežev. Plemica sta ga s prevaro ujela na poti v Konstanco, ga zaprla v trdnjavo Bodman, nato pa ga izgnala na pusti rečni otok Werd na Renu. Tam je sveti opat v strogem ujetništvu prestal šest mesecev pomanjkanja in trpljenja ter se v miru v Gospodu preselil v večnost 16. novembra 759.

Čudeži

Cerkveno izročilo pripisuje svetemu Otmarju izjemen čudež pomnožitve pijače in jedi za reveže. Ko je obiskoval bolnike in gobavce, se njegov mali sodček ni nikoli izpraznil, ne glede na to, koliko vina ali zdravilnega napitka je iz njega natočil za okrepitev pomoči potrebnih. Ko so deset let po njegovi smrti menihi v hudem neurju na jezeru prenašali njegovo telo z otoka Werd v Sankt Gallen, svetilka v njihovi ladji v vetru ni ugasnila, jezero pa se je čudežno umirilo.

Češčenje in zavetništvo

Telo svetega Otmarja so leta 769 prenesli v opatijo Sankt Gallen, leta 867 pa so ga slovesno položili v novo cerkev, postavljeno njemu v čast. Rimski martirologij obhaja njegov god 16. novembra in navaja, da je na mestu celice svetega Gala ustanovil bolnišnico za gobavce ter samostan po pravilu svetega Benedikta in umrl kot izgnanec na otoku na Renu, ko je branil pravice samostana.

Poleg svetega Mavricija in svetega Gala je Otmar najbolj češčen svetnik v Švici. V umetnosti ga upodabljajo v benediktinskem opatskem oblačilu s pastirsko palico, v roki pa drži mali sodček, simbol svoje čudežne radodarnosti do revežev. Je zavetnik bolnikov, gobavcev, siromakov ter priprošnjik po krivem obtoženih in zaprtih ljudi.

Isti dan, 16. novembra, godujejo tudi