Preskoči na vsebino
Krščanska Resničnost

Svetniki › 8. stoletje › Spomin › Sveti Teofil Mlajši

SVETNIK · MUČENEC

Sveti Teofil Mlajši

God
30. januarja
Obdobje
8. stoletje

Življenje

Sveti Teofil, z vzdevkom Mlajši, je bil cesarski poveljnik, vojskovodja in krščanski mučenec, ki je v osmem stoletju položil svoje življenje za Gospoda. Izhajal je iz ugledne družine v Bizantinskem cesarstvu ter vstopil v cesarsko vojaško službo, pri čemer se je odlikoval z izjemno pogumnostjo, pravičnostjo ter zvestobo cesarju in domovini.

Kot visoki vojaški častnik je bil Teofil postavljen za poveljnika krščanske pomorske flote (praefectus classis). Med pomorsko bitko proti saracenskim silam v bližini otoka Ciper je bila Teofilova ladja obkoljena, on pa je po junaškem odporu padel v sovražnikovo ujetništvo. Odveden je bil v ječo in priveden pred vrhovnega saracenskega vladarja, glasovitega kalifa Haruna al-Rašida (Arun).

Kalif in njegovi uradniki so skušali Teofila nagovoriti k odpovedi krščanski veri in prestopu v islam, ko so mu ponujali bogata darila, visoke vojaške časti in prostost, hkrati pa mu grozili z najkrutejšimi mukami, če zavrne. Vendar je sveti Teofil ostal neomajen kakor skala: niti laskava darila niti strašne grožnje ga niso mogle odvrniti od zvestobe Odrešeniku. Ko je kalif videl, da nikakršna sila ne more zlomiti njegove vere v Kristusa, je ukazal, da ga usmrtijo z mečem. Teofil je mirno ponudil vrat pod rabljev meč ter leta 792 prejel slavno mučeniško krono.

Češčenje in zavetništvo

Rimski martirologij beleži god svetega Teofila Mlajšega 30. januarja ter opisuje njegovo ujetje pri Cipru kot poveljnika krščanske flote, njegovo privedbo pred saracenskega vladarja Haruna ter neustrašnost pred darili in grožnjami, zaradi katerih je bil usmrčen z mečem. Cerkev na Vzhodu in Zahodu ga češče kot velikega Kristusovega vojaka. V sakralni umetnosti je upodobljen v sijajnem oklepu bizantinskega vojskovodje z mečem, sulico, ščitom in mučeniško palmo v roki. Je zavetnik mornarjev, pomorskih častnikov, vojakov in vseh tistih, ki so v vojnem ujetništvu.

Isti dan, 30. januarja, godujejo tudi