SVETNIK · ŠKOF
Sveti Andrej Kretski
- God
- 4. julija
- Obdobje
- 8. stoletje
- Smrt
- 740.
Življenje
Sveti Andrej Kretan (ali Andrej Jeruzalemski), teolog, slavni homiletik in pesnik, se je rodil v Damasku okoli sredine sedmega stoletja v pobožni krščanski družini. Po izročilu je bil do svojega sedmega leta nem, vendar je spregovoril, ko je v cerkvi z vero prejel presveto evharistijo. Pri petnajstih letih je vstopil v samostan svetega Save v Jeruzalemu, kjer se je posvetil strogemu redovniškemu življenju in preučevanju Svetega pisma pod vodstvom jeruzalemskega patriarha Teodora.
Leta 685 je bil poslan v Carigrad, da bi cesarju Konstantinu Pogonatu predal spise o sprejetju šestega vesoljnega cerkvenega zbora. Zaradi svojih redkih govorniških in teoloških darov je ostal v Carigradu, kjer je bil posvečen v diakona Hagije Sofije ter postavljen za upravitelja sirotišnice. Konec sedmega stoletja je bil posvečen v metropolita in škofa Gortine na otoku Kreta. Kot pastir Krete je neumorno pridigal, postavljal cerkve in bolnišnice ter ščitil svoje stado pred arabskimi napadi. Zapustil je dvaindvajset objavljenih pridig, ki se uvrščajo med vrhunce bizantinskega cerkvenega govorništva, v katerih z vzvišenim pesniškim zanosom slavi skrivnost Brezmadežnega spočetja in Vnebovzetja Blažene Device Marije.
Andrej je v zgodovini liturgije ostal najbolj znan kot oče in ustvarjalec kanona, nove in najvzvišenejše oblike grškega liturgičnega pesništva. Njegovo najbolj znano delo je Veliki pokorniški kanon iz dvesto petdesetih kitic, mojstrovina krščanske lirike, ki vabi dušo k spreobrnjenju skozi zglede iz celotnega Svetega pisma ter se v postnem času moli v celotni Vzhodni cerkvi. Ko se je vračal iz Carigrada na Kreto, je na ladji zbolel ter v Gospodu umrl v kraju Eresos na otoku Lezbos 4. julija 740.
Češčenje in zavetništvo
Rimski martirologij obhajuje spomin na smrt svetega Andreja Kretana, škofa v Gortini, 4. julija ter poudarja, da je z molitvami, hvalnicami in pesmimi z edinstveno umetnostjo pel hvalo Bogu ter vzviševal Devico Porodnico brezmadežno in v nebesa vzeto. Njegov spomin z veliko častjo obhajata tako Zahodna kot Vzhodna cerkev. V sakralni umetnosti je upodobljen v škofovskih oblačilih vzhodnega obreda z omaforjem, v roki pa drži pero in zvitek z vrsticami Velikega kanona. Je zavetnik cerkvenih himnografov, pesnikov, pevcev in pridigarjev.
Isti dan, 4. julija, godujejo tudi
- Blažena Catherine Jarrige, devica 19. stoletje
- Blaženi Bonifacij Savojski, škof 13. stoletje
- Sveta Berta iz Blangyja, opatinja 8. stoletje
- Sveta Elizabeta Portugalska, kraljica 14. stoletje
- Sveti Lavrijan, škof in mučenec 6. stoletje
- Sveti Ulrik Augsburški, škof 10. stoletje
- Blaženi Janez iz Vespignana, laik 14. stoletje
- Blaženi John Cornelius, duhovnik, Thomas Bosgrave, John Carey in Patrick Salmon, mučeniki 16. stoletje
- Blaženi William Andleby, duhovnik, Henry Abbot, Thomas Warcop in Edward Fulthorp, mučeniki 16. stoletje
- Sveti Antoine Daniel, duhovnik in mučenec 17. stoletje
- Sveti Florencij iz Cahorsa, škof 5. stoletje
- Sveti Jukundijan, mučenec 4. stoletje
- Sveti Valentin, duhovnik in puščavnik 6. stoletje