SVETNIK · OPAT
Sveti Vinok
- God
- 6. novembra
- Obdobje
- 8. stoletje
- Smrt
- 716.
Življenje
Sveti Vinok (Winnoc) je bil kreposten menih in opat, ki je v začetku osmega stoletja s svojim neumornim delom in svetim življenjem posvetil tla Flandrije v severni Franciji. Po najstarejših življenjepisih je bil kraljevskega rodu, doma iz Britanije ali Bretanje. V iskanju evangeljske popolnosti je zapustil domovino in s tremi plemenitimi tovariši prišel v Flandrijo ter vstopil v samostan Sithiu, ki ga je tedaj vodil sveti Bertin.
V samostanu Sithiu se je Vinok odlikoval z izjemno ponižnostjo, pokorščino in ljubeznijo do najtežjih fizičnih opravil. Ker je sveti Bertin prepoznal njegove redke duhovne darove, ga je poslal na območje Wormhouta (Wormhoult) v pokrajini Thérouanne, da bi tam ustanovil nov samostan in pomagal pri evangelizaciji okoliškega ljudstva. Vinok je v Wormhoutu zgradil samostansko celico in cerkev, posvečeno svetemu Martinu, ter postal njen prvi predstojnik.
Kot opat je Vinok vodil skupnost z veliko materinsko in očetovsko blagostjo, kljub svoji predstojniški službi pa nikoli ni nehal delati z lastnimi rokami. Še posebej je skrbel za pripravo hrane za uboge in brate ter neutrudno mlel žito na ročnem mlinu. Ko ga je v starosti zapustila telesna moč, je težka opravila nadaljeval z neprestano molitvijo na ustnah. Po svetem življenju v skritosti je 6. novembra 716 ali 717 v Wormhoutu preminil v Gospodu.
Čudeži
Po izročilu samostana Wormhout je Bog ostarelemu Vinoku, ko je bil povsem izčrpan, poslal nebeško pomoč: težki ročni žrnav se je sam vrtel in mlel žito za reveže, medtem ko je sveti starec klečal v molitvi. Radovedni menih, ki je skozi špranjo na vratih poskušal pokukati, kako onemoglemu starcu samemu uspe zmleti toliko moke, je v istem trenutku oslepel, vendar mu je sveti Vinok na njegovo prošnjo odpustil in mu z molitvijo vrnil vid.
Češčenje in zavetništvo
Rimski martirologij obhaja spomin svetega opata Vinoka 6. novembra ter poudarja njegov britanski izvor, sprejem med menihe v Sithiu pri svetem Bertinu, ustanovitev samostana v Wormhoutu in njegovo neutrudno delo z lastnimi rokami. Njegove relikvije so pred vdori Normanov prenesli v Bergues, ki se po njem imenuje Bergues-Saint-Winnoc, kjer jih hranijo še danes. V sakralni umetnosti je upodobljen v meniškem habitu s palico, v roki pa drži ročni žrnav ali vrečo moke. Je zavetnik mlinarjev, pekov in ubogih.
Isti dan, 6. novembra, godujejo tudi
- Blažena Kristina iz Stommelna, devica 14. stoletje
- Sveti Feliks iz Tinise, mučenec 3. stoletje
- Sveti Iltud, opat 6. stoletje
- Sveti Kalinik, Himerij, Teodor, Štefan, Peter, Pavel, Teodor, Janez, Janez in tovariš neznanega imena, mučenci 7. stoletje
- Sveti Lenart iz Noblaca, puščavnik 6. stoletje
- Sveti Melaine, škof 6. stoletje
- Sveti Pavel I. Carigrajski, škof in mučenec 4. stoletje
- Sveti Protasius von Lausanne, škof 7. stoletje
- Sveti Severo de Barcelona, škof in mučenec 4. stoletje
- Sveti Štefan iz Apta, škof 11. stoletje
- Sveti Teobald iz Dorata, duhovnik 11. stoletje