Preskoči na vsebino
Krščanska Resničnost

Svetniki › 8. stoletje › Življenjepisi › Sveta Berta iz Blangyja

Sveta Berta iz Blangyja
Klikni za povečavo
×
Sveta Berta iz Blangyja
Sveta Berta iz Blangyja. Vir slike: Wikimedia Commons

SVETNICA · OPATINJA

Sveta Berta iz Blangyja

God
4. julija
Obdobje
8. stoletje
Smrt
723.

Življenje

Sveta Berta iz Blangyja je bila plemenita žena, krepostna mati in opatinja, ki je s svojim svetim življenjem posvetila tla današnje severne Francije konec sedmega in v začetku osmega stoletja. Rojena je bila okoli leta 644 v grofovski družini v Artoisu; njen oče je bil Rigobert, majordom na dvoru kralja Klodvika II. V zgodnji mladosti se je poročila s plemenitim veljakom Sigfridom, s katerim je dvajset let živela v vzornem krščanskem zakonu in mu rodila pet hčera.

Berta in njen mož sta živela v veliki pobožnosti, molitvi in delanju dobrih del siromakom. Po Sigfridovi smrti okoli leta 672 se je Berta odločila, da bo svoje preostalo življenje in veliko družinsko posestvo posvetila izključno Bogu. Na svojem posestvu v Blangyju ob reki Ternoise v Artoisu je postavila samostan za posvećene device po Pravilu svetega Benedikta.

Skupaj s svojima hčerama Gertrudo in Deotilo je Berta oblekla redovniški habit ter vstopila v samostan v Blangyju in postala njegova prva opatinja. Modro je upravljala skupnost ter vzgajala redovnice v strogi redovniški disciplini, ponižnosti in ljubezni do ubogih. Ko je skupnost utrdila na trdnih temeljih, je vodstvo samostana prepustila hčeri Deotili, sama pa se je umaknila v majhno, ozko celico, naslonjeno na samostansko cerkev. Tamo je preživela zadnja leta življenja v popolni zaprtosti, v neprestanem postu, bdenju in molitvi za zveličanje duš. V miru je zaspala v Gospodu v Blangyju 4. julija okoli leta 725.

Češčenje in zavetništvo

Rimski martirologij obhajuje god svete Berte, opatinje, 4. julija ter poudarja, da je vstopila v samostan, ki ga je sama postavila v Blangyju v pokrajini Arras s svojima hčerama Gertrudo in Deotilo, po nekaj letih pa se je umaknila v skrito celico. Njene relikvije so se stoletja z veliko pobožnostjo hranile v opatiji Blangy-sur-Ternoise. V sakralni umetnosti je upodobljena v opatskem habitu s tančico in palico, v roki pa drži model cerkve ali rožni venec, pogosto ob svojih hčerah redovnicah. Je zavetnica vdov, mater, ki molijo za duhovni poklic svojih otrok, in samostanov v Artoisu.

Isti dan, 4. julija, godujejo tudi