SVETNICA · KRALJICA
Sveta Hedvika
- God
- 17. julija
- Obdobje
- 14. stoletje
- Smrt
- 1399.
Med najbolj čaščenimi: Najbolj čaščeni na Poljskem
Življenje
Sveta Jadviga (Jadwiga) se je rodila v Budimu konec leta 1373 ali v začetku leta 1374 kot najmlajša hči ogrsko-hrvaškega in poljskega kralja Ludvika I. Anžuvinca in kraljice Elizabete Kotromanić. Po očetovi in materini liniji je izvirala iz slavnih vladarskih rodbin Anžuvincev in starodavnih poljskih Pjastov. Otroštvo je preživela na dvorih v Budimu in Višegradu ter prejela izjemno krščansko in humanistično vzgojo. Govorila je latinsko, madžarsko, poljsko, hrvaško in nemško, njeno srce pa je bilo trajno pritegnjeno k Svetemu pismu in pobožnosti do svoje prababi svete Hedvige Šlezijske. Kot majhen otrok je bila zaročena z Viljemom Avstrijskim iz habsburške rodbine, vendar je Božja previdnost zanjo pripravila povsem drugačno pot.
Po smrti kralja Ludvika leta 1382 so poljski velikaši zavrnili nadaljevanje personalne unije z Ogrsko pod kraljico Marijo ter zahtevali, da mlajša hči Jadviga pride na Poljsko in se tam naseli. Mlada knežna je prispela v Krakov ter bila 16. oktobra 1384 v katedrali na Wawelu slovesno kronana za poljskega vladarja z naslovom »kralj« (in regem Poloniae), s čimer se je poudarjalo, da nosi krono po lastni dedni pravici in ne le kot soproga.
Pred enajstletno kraljico je bila takrat postavljena velika zgodovinska in duhovna izbira. Veliki litovski knez Jagelo, vladar zadnjega velikega poganskega naroda v Evropi, je ponudil zavezništvo, svojo roko in predvsem obljubo, da se bo skupaj z vsem svojim plemstvom in narodom spreobrnil v katoliško vero. Po dolgi in usrdni molitvi pred razpelom na Wawelu je Jadviga v tem prepoznala Božji klic za rešitev na stotisoče duš. Odpovedala se je svojim prejšnjim zarokam in mladostnim željam ter februarja 1386 v Krakovu sklenila zakonsko zvezo z Jagelom, ki je pri krstu prevzel ime Ladislav. S tem dejanjem je Litva prejela krst, poljski in litovski narod pa sta se združila v bratovsko zavezništvo.
Kot kraljica je bila Jadviga resnična mati svojega naroda. Čeprav mlada, je modro vodila državne zadeve, pomirjala sprti plemiče ter po diplomatski poti reševala napetosti s Tevtonskim redom. Posebej je skrbela za širjenje vere: ustanovila je škofijo v Vilniusu v Litvi, pošiljala misionarje, gradila bolnišnice in hiralnice ter spodbujala prevajanje Svetega pisma in bogoslužnih besedil v poljski jezik. Da bi zagotovila krščansko izobrazbo svojemu narodu, je podarila ves svoj osebni nakit, biserje in kraljevska znamenja za prenovo in dvig Krakovske akademije, ki se njim in njenemu soprogu v čast imenuje Jagelonska univerza, ter leta 1397 pri univerzi ustanovila prvotno teološko fakulteto.
V juniju 1399 je rodila hčer Elizabeto Bonifacijo, vendar je otrok kmalu umrl. Strta od poporodnih težav in hude bolezni je sveta kraljica blago predala svojo dušo Gospodu v Krakovu 17. julija 1399, v petindvajsetem letu starosti.
Čudeži
Sveto Jadvigo je krasilo globoko mistično življenje. Po trdnem izročilu ji je, ko je v tesnobi molila pred črnim razpelom v wawelski katedrali pred odločitvijo o poroki z Jagelom, sam križani Kristus spregovoril s križa ter jo opogumil, naj sprejme to poslanstvo za spreobrnjenje poganskega naroda. Znano je tudi čudežno dogajanje z njeno stopnjo: ko je obiskovala gradbišče cerkve na Piaseku blizu Krakova in jo je ganila revščina nekega kamnoseka, katerega družina je stradala, je s čevlja snela zlato zaponko in mu jo podarila; ko je stopila na kamniti blok, je v njem čudežno ostal trajen odtis njenega stopala, ki se še danes hrani in češča. Na njenem grobu so se skozi stoletja dogajala mnoga uslišanja in ozdravljenja.
Češčenje in zavetništvo
Telo svete Jadvige počiva v katedrali na Wawelu v Krakovu, ob oltarju s čudodelnim razpelom, pred katerim je molila. Narod jo je od trenutka smrti slavil kot svetnico in zavetnico domovine. Sveti papež Janez Pavel II. jo je razglasil za blaženo leta 1986, 8. junija 1997 pa jo je na krakovskem polju Blonia pred stotisoči vernikov slovesno kanoniziral.
Njen god se v Rimskem martiriju obhaja 17. julija. Sveta Jadviga je zavetnica Poljske, kraljic, združene Evrope, študentov, univerzitetnikov in krščanskih vladarjev. V umetnosti se prikazuje s kraljevsko krono, žezlom in jabolkom, pogosto z razpelom v roki ali ko svoj nakit daruje za siromake in univerzo.
Isti dan, 17. julija, godujejo tudi
- Blažena Thérèse de Saint-Augustin in petnajst tovarišic, device in mučenke 18. stoletje
- Sveta Marcelina, devica 4. stoletje
- Sveti Andrej Zorard in Benedikt, puščavnika 11. stoletje
- Sveti Enodij iz Pavije, škof 6. stoletje
- Sveti Fredegand, opat 8. stoletje
- Sveti Justa in Rufina, devici in mučenki 3. stoletje
- Sveti Kenelm, kraljevič in mučenec 9. stoletje
- Sveti Koloman iz Stockeraua, romanar in mučenec 11. stoletje
- Sveti Leon IV., papež 9. stoletje
- Sveti Hiacint Amastridski, mučenec 4. stoletje
- Sveti scilitanski mučeniki (Sperat, Nartzal, Citin, Veturij, Feliks, Akvilin, Letancij, Januarija, Generoza, Vestija, Donata in Sekunda), mučeniki 2. stoletje
- Sveti Teodozij iz Auxerra, škof 4. stoletje