SVETNICA · DEVICA
Sveta Marcelina
- God
- 17. julija
- Obdobje
- 4. stoletje
- Smrt
- 397.
Življenje
Sveta Marcelina je bila sveta krščanska devica ter starejša sestra velikega milanskega škofa in cerkvenega učitelja svetega Ambroža in svetega Satira. Rojena je bila okoli leta 330 ali 335, najverjetneje v Trierju v Galiji, kjer je njen oče služil kot cesarski prefekt. Po očetovi zgodnji smrti se je družina preselila v Rim, kjer je Marcelina prevzela veliko vlogo pri krščanski vzgoji svojih mlajših bratov Satira in Ambroža.
Od zgodnje mladosti se je Marcelina odločila zapustiti vse posvetne privlačnosti patricijskega stanu in svoje nerazdeljeno srce posvetiti Kristusu v trajnem devištvu. Na praznik Gospodovega razglašenja, po vsej verjetnosti leta 353, je v baziliki svetega Petra v Rimu iz rok papeža Liberija prejela tančico posvečenega devištva. Papež ji je ob tej priložnosti namenil očetovski nagovor o vzvišenosti in ohranjanju deviške čistosti, ki ga je sveti Ambrož kasneje zapisal v svojih spisih.
Ko je Ambrož leta 374 postal milanski škof, je svojo sestro povabil k sebi. Marcelina mu je postala najzvestejša sodelavka pri spodbujanju posvečenega življenja med milanskimi dekleti, saj je skupnost devic vodila z lastnim zgledom nenehne molitve, strogega posta in branja Svetega pisma. Njen brat Ambrož ji je leta 377 posvetil svoje znamenito delo O devicah (De virginibus). Preživela je svoja brata Satira in Ambroža ter v Gospodu v globokem miru umrla v Milanu leta 398. Pokopana je v kripti bazilike svetega Ambroža ob grobu svojega brata.
Češčenje in zavetništvo
Rimokatoliška cerkev obhajal god svete Marceline, device, 17. julija po Rimskem martirologiju. Njene svete relikvije še danes z velikim spoštovanjem častijo v baziliki svetega Ambroža v Milanu. V devetnajstem stoletju je bila v Milanu ustanovljena redovna družba sester svete Marceline (marcelinke), posvečena krščanski vzgoji deklet. V sakralni umetnosti je upodobljena v preprosti obleki s tančico posvečene device, v roki pa drži križ, lilijo čistosti in odprto knjigo s spisi svetega Ambroža. Je zavetnica posvečenih devic, redovnic, vzgojiteljic in krščanskih sester.
Isti dan, 17. julija, godujejo tudi
- Blažena Thérèse de Saint-Augustin in petnajst tovarišic, device in mučenke 18. stoletje
- Sveta Hedvika, kraljica 14. stoletje
- Sveti Andrej Zorard in Benedikt, puščavnika 11. stoletje
- Sveti Enodij iz Pavije, škof 6. stoletje
- Sveti Fredegand, opat 8. stoletje
- Sveti Justa in Rufina, devici in mučenki 3. stoletje
- Sveti Kenelm, kraljevič in mučenec 9. stoletje
- Sveti Koloman iz Stockeraua, romanar in mučenec 11. stoletje
- Sveti Leon IV., papež 9. stoletje
- Sveti Hiacint Amastridski, mučenec 4. stoletje
- Sveti scilitanski mučeniki (Sperat, Nartzal, Citin, Veturij, Feliks, Akvilin, Letancij, Januarija, Generoza, Vestija, Donata in Sekunda), mučeniki 2. stoletje
- Sveti Teodozij iz Auxerra, škof 4. stoletje