Preskoči na vsebino
Krščanska Resničnost

Svetniki › 15. stoletje › Življenjepisi › Blaženi Bartolomej Cerveri

Blaženi Bartolomej Cerveri
Klikni za povečavo
×
Blaženi Bartolomej Cerveri
Blaženi Bartolomej Cerveri. Vir slike: Wikimedia Commons

BLAŽENI · DUHOVNIK IN MUČENEC

Blaženi Bartolomej Cerveri

God
21. aprila
Obdobje
15. stoletje
Smrt
1466.

Življenje

Blaženi Bartolomej Cerveri se je rodil leta 1420 v Saviglianu v Piemontu, v plemiški družini Cerveri di Marene, potomcev gospodov Sarmatorijskih. Že kot dvanajstletni deček je poslušal pridigo svetega Bernardina Sienskega, ki je pustila neizbrisen pečat v njegovem srcu in ga usmerila k posvečenemu življenju.

V domačem mestu je začel študij filozofije, prava in teologije, leta 1435 pa je vstopil v red bratov pridigarjev (dominikancev) v Saviglianu. V duhovnika je bil posvečen leta 1445. Višje študije je nadaljeval na univerzi v Torinu, kjer je 8. maja 1452 v enem samem dnevu dosegel naslov bakalavrea, licencijata in doktorja teologije, kar je bil edinstven primer v zgodovini te visokošolske ustanove. Eno leto je predaval na torinski univerzi, nato pa je bil izvoljen za priorja dominikanskega samostana v Saviglianu, kjer se je odlikoval z gorečnostjo v molitvi in z neutrudnim pridiganjem.

Zaradi globoke teološke učenosti, razumnosti in pravovernosti je bil leta 1451 imenovan za inkvizitorja za pokrajini Piemont in Ligurijo v obrambo katoliške vere pred zmotami, ki so jih širili valdežani. Bartolomej je svojo službo opravljal z močjo evangeljske besede, s krotkostjo in z vrlino lastnega življenja ter mnoge privedel k spreobrnjenju, s tem pa si je nakopal hudo sovraštvo zakrknjenih nasprotnikov Cerkve. Zavedal se je nevarnosti, ki mu je grozila, vendar se pred poslanstvom ni umaknil. Preden se je odpravil na svojo zadnjo pot, se je spovedal in dejal sobratom: »Tja grem kot inkvizitor in tam moram umreti.«

Dne 21. aprila 1466 se je Bartolomej z dvema sobratoma, bratoma Janezom in Janezom Petrom Riccardijem, odpravil proti kraju Cervere pri Fossanu, da bi tam pridigal. Približno en kilometer pred vstopom v kraj jih je iz zasede napadla skupina petih oboroženih valdežanov. Enega od sobratov so hudo ranili, blaženega Bartolomeja pa so prebodli s sulicami in meči. Medtem ko je molil za svoje morilce in priporočal svojo dušo Odrešeniku, je Bartolomej daroval svoje življenje na tleh Cervereja ter katoliško vero zapečatil z lastno krvjo.

Čudeži

Hagiografsko izročilo beleži, da se je v trenutku Bartolomejevega mučeništva nad krajem Cervere prikazala nenavadna in svetla nebeška luč. Na kraju, kjer je pretrpel mučeništvo, je vzbrstelo drevo, katerega veje in listi so rasli v obliki križa. Poroča se tudi, da iz njegovih hudih ran kri ni stekla, dokler niso prišli dominikanski sobrati, da prevzamejo njegovo častitljivo telo, takrat pa je kri znova privrela kot znamenje darovane žrtve. Na njegovem grobu so se dogajala številna čudežna ozdravljenja.

Češčenje in zavetništvo

Rimskokatoliška Cerkev obhaja spomin blaženega Bartolomeja Cerverija 21. aprila, na dan njegovega mučeniškega prehoda v nebesa. Pokopan je bil najprej v dominikanski cerkvi v Saviglianu, od leta 1802 pa njegovo telo s spoštovanjem počiva pod glavnim oltarjem župnijske cerkve v kraju Cervere. Papež Pij IX. je 22. septembra 1853 slovesno potrdil njegovo češčenje kot mučenca. V sakralni umetnosti je upodobljen v belo-črnem habitu reda pridigarjev z mučeniško palmo v roki, s knjigo Svetega pisma ter s sulico ali bodalom, ki mu prebada prsi. Je zavetnik kraja Cervere in priprošnjik braniteljev katoliške resnice.

Isti dan, 21. aprila, godujejo tudi