BLAŽENA · MUČENICA
Blažena Marjeta Pole
- God
- 28. maja
- Obdobje
- 16. stoletje
- Smrt
- 1541.
Med najbolj čaščenimi: Najbolj čaščeni na angleškem območju, Najbolj čaščeni na nemškem območju
Življenje
Blažena Margaret Pole se je rodila 14. avgusta 1473 na gradu Farleigh Hungerford v Somersetu kot hči Georgea Plantageneta, vojvode Clarenškega, in Isabelle Neville. Izhajala je neposredno iz angleške kraljeve rodbine kot nečakinja kraljev Edvarda IV. in Riharda III. Njeno otroštvo so zaznamovale družinske tragedije, ki so izvirale iz bojev za prestol: mati ji je zgodaj umrla, očeta pa so obtožili in usmrtili, ko je imela komaj tri leta.
Po zmagi Henrika VII. jo je kralj leta 1487 omožil s svojim sorodnikom sirom Richardom Poleom, da bi utrdil mir med plemiškimi rodbinami. V srečnem zakonu je rodila pet otrok. Ko ji je mož leta 1504 umrl, je ostala vdova z mladoletnimi otroki. Svojega tretjega sina Reginalda je usmerila na cerkveno pot, kasneje pa je postal ugleden kardinal, papeški odposlanec in zadnji katoliški canterburyjski nadškof.
Ob nastopu Henrika VIII. leta 1509 je kralj Margaret izkazal veliko naklonost ter jo imenoval za najsvetejšo žensko v Angliji. Vrnil ji je posestva njenih prednikov in ji podelil naslov grofice Salisburyske, s čimer je postala ena redkih žensk z lastnim plemiškim naslovom v kraljestvu. Postala je tesna prijateljica in dvorna dama kraljice Katarine Aragonske, po rojstvu princese Marije Tudor pa njena krstna in birmanska botra ter upraviteljica njenega dvora in vzgojiteljica.
Ko je Henrik VIII. zahteval razveljavitev zakona s kraljico Katarino, da bi se poročil z Anne Boleyn, je Margaret ostala neomajno zvesta zakoniti kraljici in katoliški Cerkvi. Zavrnila je kraljevo zahtevo, naj princeso Marijo razglasi za nezakonsko, zaradi česar so jo odpustili iz službe, čeprav je prosila, naj ji dovolijo služiti princesi na lastne stroške. Njen sin Reginald Pole je napisal in kralju poslal teološko delo O obrambi cerkvene edinosti, v katerem je odkrito obsodil kraljevo prilaščanje cerkvene oblasti in prelom z Rimom. Kraljeva jeza je bila neizprosna in se je obrnila zoper preostale člane družine Pole v Angliji.
Novembra 1538 so zaprli Margaretine sinove in sorodnike ter jih usmrtili na Tower Hillu. Deset dni kasneje so prijeli tudi ostarelo grofico. Kraljevi preiskovalci so jo zasliševali več ur, vendar niso mogli najti nobene krivde ne izdajalske besede. Zaprli so jo v grad Cowdray, Thomas Cromwell pa je v parlamentu dosegel obsodbo brez sojenja, pri čemer je kot dokaz podtaknil svileno tkanino z izvezenimi petimi Kristusovimi ranami, ki naj bi jo našli v njeni skrinji.
Premestili so jo v londonski Tower, kjer je skoraj dve leti preživela v vlažni celici ter trpela zaradi mraza, lakote in pomanjkanja toplih oblačil. Zjutraj 27. maja 1541 so ji sporočili, da bo usmrčena v roku ene ure. Mirno je odgovorila, da ni storila nobenega zločina, vendar se je dostojanstveno in zbrano odpravila na morišče na trgu znotraj Towra. Tam je pred približno sto petdesetimi pričami prestala mučeniško smrt z obglavljenjem ter v oseminšestdesetem letu starosti darovala svoje življenje Kristusu.
Češčenje in zavetništvo
Grofico Margaret Pole častijo kot mučenko, ki je pričevala za nedotakljivost krščanskega zakona in zvestobo rimskemu škofu. Papež Leon XIII. jo je 29. decembra 1886 prištel med blažene katoliške Cerkve. Njen god v splošnem koledarju obhajamo 28. maja, v mnogih angleških škofijah pa se je spominjajo tudi 27. maja.
Pokopana je v kapeli svetega Petra v vezeh znotraj Towra. V krščanski umetnosti blaženo Margaret upodabljajo v plemiški obleki angleških grofic, z rožnim vencem v roki, z brevirjem in mučeniško palmo, pogosto pa tudi ob upodobitvi sekire.
Isti dan, 28. maja, godujejo tudi
- Blažena Marija Bartolomeja Bagnesi, devica 16. stoletje
- Blaženi Lanfranc iz Canterburyja, škof 11. stoletje
- Blaženi Tomaž Ford, Janez Shert in Robert Johnson, duhovniki in mučenci 16. stoletje
- Sveta Ubaldeska Taccini, devica 13. stoletje
- Sveti German iz Pariza, škof 6. stoletje
- Sveti Just iz Urgella, škof 6. stoletje
- Sveti Karaun (Keraun), mučenik 5. stoletje
- Blaženi Herkulan iz Piegalea, duhovnik 13. stoletje
- Sveta Helikonida Korintska, mučenica 3. stoletje
- Sveti Pavel Hạnh, mučenik 19. stoletje
- Sveti Viljem Želonski, redovnik 9. stoletje