SVETNICA · MUČENKA
Sveta Margareta Clitherow
- God
- 25. marca
- Obdobje
- 16. stoletje
- Smrt
- 1586.
Med najbolj čaščenimi: Najbolj čaščeni na angleškem območju
Življenje
Sveta Margareta Clitherow, poimenovana Biser Yorka, se je rodila okoli leta 1556 v Yorku kot hči Thomasa Middletona, uglednega meščana in šerifa mesta. Leta 1571 se je poročila z Johnom Clitherowom, premožnim trgovcem z mesom. Živela sta v starem mestnem jedru Yorka v ulici The Shambles. Okoli leta 1574 se je Margareta sprernila v katoliško vero. Čeprav je njen mož pripadal državni cerkvi, je imel brata, ki je bil katoliški duhovnik, ter je s spoštovanjem gledal na ženino pobožnost in plačeval denarne kazni, ki so ji jih oblasti naložile zaradi neudeležbe pri anglikanskih obredih.
Margareta je postala steber preganjane Cerkve v severni Angliji. V svoji hiši je uredila tajno skrivališče za preganjane duhovnike in kapelo, v kateri se je redno obhajala sveta maša. Ko je bila hiša pod nadzorom, je najela drugo stavbo, kjer je skrivala misijonarje. Svojega najstarejšega sina Henryja je poslala na šolanje za duhovnika v Reims. Večkrat je bila zaprta, v ječi pa je preživela nekaj let. Ponoči je na skrivaj hodila molit pod vislice na York Tyburnu, kjer so bili usmrčeni sveti duhovniki, in prosila Boga za milost, da bi tudi sama prelila kri za Kristusa.
Dne 10. marca 1586 so oblasti preiskale njeno hišo in odkrile skrivališče z mašnimi oblačili in posodo. Margareto so aretirali in privedli pred sodišče v gradu v Yorku. Obtožena je bila skrivanja duhovnikov in obiskovanja maše. Da bi zaščitila svoje majhne otroke in služabnike, da jih na sodišču ne bi prisilili v mučenje in pričanje proti njej, se ni hotela izreči o krivdi. Zaradi tega je bila obsojena na starodavno, okrutno kazen stiskanja pod težkim bremenom. Obsodbo je sprejela z nasmehom ter se zahvaljevala Bogu, da jo ima za dostojno take smrti.
Dne 25. marca 1586, na praznik Gospodovega oznanjenja in obenem na Veliki petek, je bosa odšla na morišče na mostu Ousebridge v Yorku. Svoje čevlje je poslala hčeri Anne kot znak, naj stopa po njenih stopinjah v nebesa. Položili so jo na zemljo z ostrim kamnom pod hrbtom, preko nje pa so postavili vrata njene lastne hiše in nanje naložili stotine kilogramov kamenja. Med petnajstminutno agonijo so bile njene zadnje besede: »Jezus, Jezus, Jezus, smiluj se mi!«.
Češčenje in zavetništvo
Za svetnico jo je razglasil papež Pavel VI. 25. oktobra 1970 med Štirištiridesetimi mučenci Anglije in Walesa. Njena desna roka se hrani kot dragocena relikvija v samostanu Bar Convent v Yorku. Njen god obhajamo 25. marca. Njeno svetišče se nahaja v ulici The Shambles v Yorku. Dva od njenih sinov sta postala duhovnika, hči pa redovnica.
Isti dan, 25. marca, godujejo tudi
- Blažena Jozafata Hordaševska, devica 20. stoletje
- Blaženi Hilarij Januszewski, duhovnik in mučenec 20. stoletje
- Blaženi Placid Riccardi, duhovnik 20. stoletje
- Blaženi Tomaž iz Costacciara, puščavnik 14. stoletje
- Sveta Lucija Filippini, devica 18. stoletje
- Sveta Matrona Solunska, mučenka 3. stoletje
- Sveti Dobri razbojnik, spreobrnjenec 1. stoletje
- Sveti Hermeland iz Indra, opat 8. stoletje
- Sveti Kvirin Tegernsejski, mučenec 3. stoletje
- Sveti Prokop Sazavski, opat 11. stoletje
- Blaženi Eberhard iz Nellenburga, redovnik 11. stoletje
- Blaženi Emilijan Kovč, duhovnik in mučenec 20. stoletje
- Blaženi Jakob Bird, mučenec 16. stoletje
- Sveti Dula, mučenec 4. stoletje
- Sveti Mona Milanski, škof 3. stoletje
- Sveti Nikodem iz Kiro-Marine, puščavnik 10. stoletje