Preskoči na vsebino
Krščanska Resničnost

Svetniki › 16. stoletje › Spomin › Sveti Tomaž More

SVETNIK · MUČENEC

Sveti Tomaž More

God
6. julija
Obdobje
16. stoletje

Življenje

Sveti Tomaž More se je rodil 7. februarja 1478 v osrčju Londona kot sin uglednega odvetnika in sodnika sira Johna Morea. Pridobil si je odlično klasično izobrazbo v šoli svetega Antona v Londonu ter nato na univerzi v Oxfordu, kjer je obvladal latinski in grški jezik ter se zbližal z vodilnimi krščanskimi humanisti, zlasti z Erazmom Rotterdamskim. Na očetovo željo se je posvetil pravu na pravni akademiji Lincoln's Inn in postal sijajen odvetnik. V zgodnji mladosti se je resno odločal o duhovniškem ali redovniškem poklicu ter dalj časa živel ob londonski kartuziji, kjer je z menihi delil molitev in strogost življenja. Ko se je odločil ostati v laiškem stanu, je ohranil strog pokorniški duh ter vse življenje pod gosposkimi oblačili nosil spokorno srajco iz žime.

Leta 1505 se je poročil z Jane Colt in imel z njo štiri otroke, po njeni prezgodnji smrti pa se je poročil z Alice Middleton ter vodil zgleden družinski dom, napolnjen z molitvijo, glasbo in ljubeznijo. Svojim hčeram, zlasti Margaret, je omogočil enako temeljito klasično in teološko izobrazbo kot sinu, kar je bilo v tistem času izjemno in napredno. Leta 1516 je izdal svoje najslavnejše književno delo »Utopija«, v katerem je skozi podobo zamiselne družbe razmišljal o pravičnosti, modrosti in redu.

Kralj Henrik VIII. ga je pritegnil v svojo službo, ga imenoval za viteza in mu zaupal visoke diplomatske naloge. Kralju je pomagal pri pisanju dela »Obramba sedmih zakramentov« v obrambo papeštva pred zmotami reformacije. Leta 1529 je postal lord kancler Anglije, najvišji državni funkcionar za kraljem. V tej službi je bil vzor nepodkupljivosti, pravičnosti in zaščite ubogih. Ko pa je Henrik VIII. zahteval razveljavitev svojega zakonitega zakona s Katarino Aragonsko in si začel prilaščati vrhovno oblast nad Cerkvijo, se je Tomaž umaknil z vseh položajev in leta 1532 odstopil, saj je raje izbral uboštvo kakor sodelovanje v razkolu.

Leta 1534 je odklonil zaprisego o nasledstvu, s katero se je potrjeval kraljev nezakoniti zakon in zanikala oblast rimskega škofa. Zaprt je bil v londonskem Towru, kjer je več kot leto dni preživel v strogi celici ter pisal pobožne razprave in molitve o Kristusovem trpljenju. Na montiranem sodnem procesu v Westminstru je bil na podlagi lažnih pričevanj obsojen na smrt. Dne 6. julija 1535 so ga privedli na morišče Tower Hill v Londonu. Vedrino duha je ohranil do zadnjega trenutka ter pred rabljevo sekiro izrekel svoje nesmrtne besede: »Umrem kot dober kraljev služabnik, a najprej Božji služabnik.«

Češčenje in zavetništvo

God svetega Tomaža Mora se obhaja 6. julija, v splošnem koledarju Katoliške cerkve pa 22. junija skupaj s svetim Janezom Fisherjem. Papež Lev XIII. ga je leta 1886 razglasil za blaženega, papež Pij XI. pa ga je 19. maja 1935 prištel med svetnike. Sveti papež Janez Pavel II. ga je leta 2000 razglasil za nebeškega zavetnika državnikov, vladarjev in politikov. V cerkveni umetnosti je upodobljen v plemiških in kanclerskih oblačilih s težko zlato ovratnico, z roko, ki drži knjigo, pero in mučeniško palmo, ob kateri je sekira. Je zavetnik pravnikov, odvetnikov, politikov, velikih družin in vzgojiteljev.

Isti dan, 6. julija, godujejo tudi