BLAŽENI · REDOVNIK IN MUČENIK
Blaženi Tomaž Johnson
- God
- 20. septembra
- Obdobje
- 16. stoletje
Življenje
Blaženi Tomaž Johnson je bil duhovnik in menih kartuzijan v znameniti londonski kartuziji Charterhouse v prvi polovici 16. stoletja. Kartuzijanska skupnost v Londonu je v narodu uživala neizmerno spoštovanje zaradi svoje stroge askeze, tišine, molitve in duhovne modrosti, zato so mnogi meščani prihajali k menihom in iskali nasvete za svoje življenje.
Ko se je kralj Henrik VIII. odločil prekiniti stike z Rimom in Rimskokatoliško cerkvijo ter se razglasiti za vrhovno glavo Cerkve v Angliji, je s silo zahteval javno privolitev in odobritev kartuzijanov, saj se je zavedal njihovega velikega ugleda. Potem ko so prve skupine menihov na čelu s priorjem svetim Janezom Houghtonom pretrpele kruto mučeništvo na morišču, je pritisk na preostale brate postal še hujši. Dne 18. maja 1537 so od preostalih menihov zahtevali prisego na kraljevo versko prevlado. Tomaž Johnson je skupaj z duhovnikoma Richardom Bereom in Thomasom Greenom, diakonom Johnom Davyjem ter šestimi brati laiki zavrnil teptanje svoje vesti in zanikanje prvenstva rimskega škofa.
Zaradi te neomajne zvestobe Petrovemu sedežu so teh deset menihov prijeli in jih 29. maja 1537 vrgli v zloglasno londonsko ječo Newgate. Kraljeve oblasti so se odločile zlomiti njihov odpor s počasnim in nečloveškim umiranjem: stoje v pokončnem položaju so jih z verigami priklenili ob stebre, z rokami, zvezanimi za hrbtom, ter jih brez hrane in vode pustili v umazaniji in smradu.
Pogumna žena Margaret Clement, ki jo je v svojem domu vzgojil sveti Tomaž More, je uspela podkupiti ječarja ter je preoblečena v mlekavko nekaj časa na skrivaj prinašala hrano v posodi za mleko in čistila njihovo celico. Toda kralj in njegov minister Thomas Cromwell sta postala sumničava ter sta se spraševala, kako to, da so menihi še vedno živi. Prestrašeni ječar ji je prepovedal vsak nadaljnji vstop.
Izpostavljeni lakoti, žeji, kugi in tifusu v poletni vročini so bratje začeli umirati drug za drugim. Brat William Greenwood je umrl prvi v začetku junija, kmalu za njim pa so odšli še drugi. Oče Tomaž Johnson je pokazal čudežno moč duha in telesa, ko je prenašal hude muke in gledal, kako njegovi sobratje prejemajo nebeško plačilo. Oblasti so naposled preostalim dale nekaj hrane, da bi jih ohranile pri življenju za javno sojenje, toda izčrpanost je bila prevelika. Oče Richard Bere je umrl 9. avgusta, blaženi Tomaž Johnson pa je izdihnil kot deveti mučenik v tej ječi 20. septembra 1537 ter v Gospodu dopolnil svoje spokorno in mučeniško življenje.
Češčenje in zavetništvo
Londonske kartuzijanske mučence so v Cerkvi takoj prepoznali kot zgled neomajne zvestobe edinosti Cerkve in Kristusovemu namestniku. Papež Leon XIII. je Tomaža Johnsona in njegove sobrate leta 1886 razglasil za blažene. Njegov god se obhaja 20. septembra, na dan njegovega slavnega prehoda k Očetu.
V nekdanji londonski kartuziji so postavili spominsko ploščo v čast tem junakom vere. V likovni umetnosti je blaženi Tomaž upodobljen v belem kartuzijanskem habitu, z verigami okoli rok in vratu ali privezan ob steber, z mučeniško palmo v roki, ko s pogledom, uprtim v nebo, sredi ječne teme slavi Boga.
Isti dan, 20. septembra, godujejo tudi
- Blaženi Frančišek de Posadas, prezbiter 18. stoletje
- Sveti Andrej Kim Tae-gŏn, prezbiter, Pavel Chŏng Ha-sang in tovariši, mučenci 19. stoletje
- Blaženi Adelpret iz Trenta, škof in mučenik 12. stoletje
- Sveti Dorimedont, mučenik 3. stoletje
- Sveti Evstahij Rimski, mučenik 12. stoletje
- Sveti Janez Karel Cornay, prezbiter in mučenik 19. stoletje
- Sveti Lavrencij Han I-hyŏng in šest tovarišev, mučenci 19. stoletje