BLAŽENI · DUHOVNIK IN MUČENEC
Blaženi Rihard Bere
- God
- 9. avgusta
- Obdobje
- 16. stoletje
- Smrt
- 1537.
Življenje
Blaženi Richard Bere se je rodil v Angliji v pobožni družini, ki je obdelovala samostansko zemljo. Njegov stric, ki se je prav tako imenoval Richard Bere, je bil znamenit in zaslužen opat slavne benediktinske opatije v Glastonburyju. Mladi Richard je začel visokošolsko izobraževanje in se vpisal na študij prava, vendar je kmalu začutil, da ga Bog kliče na pot popolne predanosti, tišine in stroge pokore. Opuščal je pravne vede ter februarja 1523 oblekel beli habit kartuzijanskega reda v londonski kartuziji. Po predpisani formaciji in noviciatu je izrekel slovesne zaobljube ter bil posvečen v duhovnika.
Kartuzijani so v tedanji angleški javnosti uživali vsesplošen ugled zaradi izjemne strogosti življenja, globoke molitve in duhovne avtoritete. Ko je kralj Henrik VIII. stopil v odkrit spor z Rimom zaradi zavrnitve razveljavitve njegovega zakona s Katarino Aragonsko ter se razglasil za poglavarja Cerkve, je od vseh redovnikov in duhovnikov zahteval prisego na zakon o kraljevi prevladi. Redovniki londonske kartuzije so pod vodstvom svojega priorja svetega Janeza Houghtona odločno zavrnili odvrnitev od rimskega prva in pristanek na oskrunitev svetosti krščanskega zakona.
Potem ko so bili samostanski predstojniki usmrčeni, je pritisk na preostale brate postal neizprosen. Dne 18. maja 1537 so pred preostalih dvajset duhovnikov in osemnajst laikov londonske kartuzije znova postavili zahtevo, naj prisežejo na kraljevo vrhovno oblast nad Cerkvijo. Oče Richard Bere je skupaj s sobrati Thomasom Johnsonom, Thomasom Greenom in Johnom Davyjem stanovitno zavrnil izrekanje razkolniške prisege.
Nemudoma so bili aretirani pod obtožbo veleizdaje ter vrženi v razvpito londonsko ječo Newgate. Kraljeva oblast se je odločila, da jih usmrti na posebej krut način: vklenjene v težke okove so jih pustili v temi, brez vode in hrane, izpostavljene smradu, lakoti in nalezljivim boleznim. Večina zaprtih bratov je podlegla mukam lakote in pegastega tifusa v juniju 1537. Oče Richard Bere je prestal nepredstavljivo trpljenje dolgotrajnega ječanja. Okrepljen edino z nadnaravno milostjo in neomajno ljubeznijo do Kristusa je zdržal muke lakote in umazanije vse do 9. avgusta 1537, ko je v zaporniški celici izročil svojo dušo Stvarniku.
Češčenje in zavetništvo
Svetost in junaško pričevanje očeta Richarda Bereja in drugih kartuzijanskih mučencev so preganjani katoličani v Angliji in po vsej Evropi nemudoma prepoznali. Papež Lev XIII. je njihovo češčenje slovesno potrdil z dekretom z dne 29. decembra 1886 ter očeta Richarda Bereja prištel med blažene Katoliške cerkve.
Njegov god se obhaja 9. avgusta, na dan njegovega prehoda v večno slavo, skupaj pa kartuzijanske mučence častijo tudi 4. maja. Na nekdanjem kraju londonske kartuzije, na trgu Charterhouse Square, so postavili spominsko ploščo v čast tem neustrašnim pričevalcem vere. V sakralni umetnosti blaženega Richarda Bereja upodabljajo v belem habitu kartuzijanskega reda, z verigami na rokah ali s krono in palmo mučeništva, kot zgled neomajne zvestobe Petrovemu sedežu in svetosti zakonske vezi.
Isti dan, 9. avgusta, godujejo tudi
- Blaženi Falko iz Palene, puščavnik 11. stoletje
- Sveti Fedlimin iz Kilmora, škof 6. stoletje
- Sveti Nateo (Nath Í) iz Achonryja, škof in opat 6. stoletje
- Blaženi Janez iz Ferma, duhovnik 14. stoletje
- Blaženi Janez Salernski, duhovnik 13. stoletje
- Blaženi Klavdij Richard, duhovnik in mučenec 18. stoletje
- Sveti Roman Rimski, mučenec 3. stoletje