SVETNICA · MUČENICA
Sveta Marjeta Ward
- God
- 30. avgusta
- Obdobje
- 16. stoletje
- Smrt
- 1588.
Življenje
Sveta Margareta Ward, v krščanskem ljudstvu imenovana biser Tyburna, se je rodila okoli leta 1550 v Congletonu v grofiji Cheshire v Angliji. Izhajala je iz ugledne družine. V mladosti se je preselila v London, kjer je živela in delala kot družabnica v hiši plemenite gospe Whittle. V tisti hiši, kjer se je negovala zvestoba Katoliški cerkvi in se na skrivaj pomagalo pregnancem, je Margareta izvedela za hude muke in ujetništvo katoliškega duhovnika Williama Watsona, zaprtega v zloglasni londonski ječi Bridewell. Duhovnik je bil tam izpostavljen pretepanju in mučenju, da bi ga prisilili v odpadništvo od vere.
Spodbujena z evangeljsko ljubeznijo in pogumom se je Margareta odločila pomagati zaprtemu duhovniku. Zaprosila je in dobila dovoljenje, da ga obiskuje v ječi ter mu prinaša hrano. Sprva so jo ječarji ob vsakem vstopu in izstopu strogo preiskali, toda njena blagost in navidezna preprostost sta sčasoma otopili njihovo budnost. Ko so preiskave postale površne, ji je uspelo v košari z živili pretihotapiti močno vrv, da bi se duhovnik lahko spustil skozi okno svoje celice.
Margareta je nato najela čolnarja na reki Temzi, ki naj bi ubežnika sprejel. Vendar se je ob dogovorjenem času čolnar prestrašil in odklonil izpolnitev dogovora. V tej stiski se je Margareta obrnila na mladega pobožnega Irca Johna Rocha, ki je pripravljeno prevzel nevarno nalogo. Roche je priskrbel čoln in ga pripeljal pod grajsko obzidje. Duhovnik se je uspešno spustil po vrvi, čeprav si je pri padcu zlomil roko in nogo, John Roche pa je z njim zamenjal svoja oblačila, da bi mu omogočil varen pobeg v skrivališče. Toda vrv, ki je ostala na obzidju, in prepoznana oblačila Johna Rocha so oblasti kmalu pripeljali do Margarete Ward.
Oba so prijeli in ju vklenili v težke okove. Margareto so podvrgli strahovitemu mučenju: neusmiljeno so jo bičali in jo več dni držali obešeno za zapestja, tako da se je s prstnimi konicami komaj dotikala tal, kar ji je povzročilo ohromelost udov. Sveti Robert Southwell je zapisal, da je to trpljenje njeno plemenito dušo le še bolj utrdilo za zadnji boj. Pred sodiščem v Newgatu 26. avgusta 1588 ni zanikala ničesar od tistega, kar je storila, ter je dejala, da je srečna, ker je nedolžno jagnje rešila iz rok krvoločnih volkov. Odklonila je prošnjo za kraljičino pomilostitev in zavrnila ponudbo, da si reši življenje z udeležbo pri protestantskem bogoslužju. Obsojena je bila na smrt z obešanjem. Dne 30. avgusta 1588 so jo privedli na morišče v Tyburnu, kjer je z veselim srcem prejela mučeniško krono skupaj z Johnom Rochom, duhovnikom Richardom Leighom ter laiki Edwardom Shelleyjem, Richardom Martinom in Richardom Lloydom.
Češčenje in zavetništvo
Sveta Margareta Ward in blaženi John Roche sta uvrščena med angleške mučence, ki jih je papež Pij XI. 15. decembra 1929 razglasil za blažene. Papež Pavel VI. jo je 25. oktobra 1970 slovesno razglasil za svetnico v skupini štiridesetih mučencev Anglije in Walesa. Njen liturgični god obhajamo na dan njenega mučeništva, 30. avgusta. V krščanski umetnosti je upodobljena z mučeniško palmo, pogosto z vrvjo ali košaro v rokah ter s prizorom ječe in vislic v ozadju.
Isti dan, 30. avgusta, godujejo tudi
- Blažena Marija Ràfols, devica 19. stoletje
- Sveti Agil iz Rebaisa, opat 7. stoletje
- Sveti Bononij iz Lucedija, opat 11. stoletje
- Sveti Feliks in Adavkt, mučenika 4. stoletje
- Sveti Fiakrij, puščavnik 7. stoletje
- Sveti Pamahij, senator 5. stoletje
- Sveti Peter Puščavnik iz Trevija, puščavnik 11. stoletje
- Blaženi Janez Juvenal Ancina, škof 17. stoletje
- Šestdeset mučenikov iz Sufetule, mučeniki 4. stoletje
- Sveti Fantin Mlajši, puščavnik 10. stoletje