BLAŽENI · PREZBITER IN MUČENIK
Blaženi Marko Criado
- God
- 25. septembra
- Obdobje
- 16. stoletje
- Smrt
- 1569.
Življenje
Blaženi Marcos Criado se je rodil 25. aprila 1522 v Andújaru v Andaluziji v ugledni in premožni družini Juana Criada in Maríe Guelamo. Bil je najmlajši otrok, mater pa je izgubil, ko mu je bilo komaj devet let. Po materini smrti se je deček s svojim očetom umaknil v življenje molitve in odpovedovanja. Med romanjem v svetišče Naše Gospe s Cabeze v bližnjem pogorju se je mladi Marcos popolnoma izročil v roke Blažene Device Marije ter ji obljubil doživljenjsko služenje Bogu v nošenju Kristusovega križa. Spodbujen s sinovo odločitvijo je njegov oče vstopil med frančiškane v Córdobi, Marcos pa je svoj del dediščine razdelil na tri enake dele: za trinitarski samostan, za odkup krščanskih sužnjev in za pomoč ubogim.
Leta 1536 je bil sprejet v noviciat Reda presvete Trojice za odkup sužnjev v rojstnem Andújaru, naslednje leto pa je položil redovne zaobljube. Vedno je poudarjal, da njegov priimek Criado pomeni služabnik in da je njegova dolžnost celo življenje služiti vsem v največji ponižnosti. Po končanem študiju filozofije in teologije je bil posvečen v duhovnika. Zaradi izjemnega daru pridiganja je bil postavljen za pridigarja v Andújaru, nato pa je deloval v Jaénu in Úbedi. Njegov apostolat je temeljil na prižnici in spovednici, kjer so se neprestano gnetli verniki, ki so iskali duhovni mir. Da bi se izognil človeškim hvalam, je predstojnike prosil, naj mu poverijo ponižno službo mežnarja, ter porabljal vse podarjene miloščine za ureditev cerkvenih oblačil in oltarjev.
Ko so škofi Guadixa in Almeríje leta 1560 zaprosili za redovne misijonarje za težko dostopno območje Alpujarrasa, kjer je prebivalstvo mavrskega porekla živelo le navidezno sprejelo krščanstvo, se je brat Marcos pripravljeno odzval. Škof Melchor Álvarez de Vozmediano ga je poslal v gorsko vas La Peza. Marcos se ni zadrževal le na enem mestu, temveč je neumorno pešačil po vrleh, pridigal na trgih, ulicah in po hišah, tolažil maloštevilne krščane ter si prizadeval utrditi novokrščence v pravi veri. Leta je zaradi tega prenašal zmerjanje, pljuvanje, udarce in kamenjanje s strani sovražno raspoloženih prebivalcev.
Izbruh mavrskega upora konec leta 1568 je prinesel smrtonosne razmere. Uporniki so pustošili po vaseh in požigali cerkve, toda brat Marcos ni hotel zapustiti svoje črede. Konec septembra 1569 so ga uporniki ujeli v La Pezi, ga odvlekli na trg in ga zasmehovali. Za kratek čas mu je uspelo pobeči, vendar so ga ujeli na kraju, imenovanem Fuente de Belchite. Tamo so ga z vrvmi privezali na hrastovo drevo, ga kruto kamenjali in ga pustili umreti od lakote, žeje in krvavitve. Ko so se mučitelji po treh dneh vrnili na tisti kraj, so bili osupli, ko so ga našli še živega, kako z veseljem prepeva psalme, slavi Boga ter jim namenja besede miru in odpuščanja. Takrat je eden od preganjalcev stopil k njemu, mu z nožem razparal prsi in izpulil srce. Tako je blaženi Marcos pretrpel mučeniško smrt 25. septembra 1569.
Čudeži
V trenutku mučeniške smrti se je zgodil čudežen znak, ki sta ga zabeležila živo izročilo in zgodovinski spisi: ko je rabelj izpulil srce blaženega Marcosa, je to zasijalo z nezemaljskim sijajem pred očmi navzočih, na njem pa je bil jasno odtisnjen sveti Kristusov monogram IHS. Jeden od navzočih domačinov je ohranil to čudežno srce, po katerem so se kmalu začela dogajati mnoga ozdravljenja bolnikov. Po priprošnji blaženega Marcosa so se v La Pezi in celotni regiji zgodila mnoga čudežna uslišanja tistih, ki so se zatekali k njegovi pomoči.
Češčenje in zavetništvo
Češčenje blaženega Marcosa Criada se je razvilo takoj po njegovem mučeništvu v Andaluziji, papež Lev XIII. pa je uradno potrdil njegovo starodavno češčenje in ga razglasil za blaženega 24. julija 1899. Njegov god se v splošnem koledarju in v trinitarskem redu obhajuje 25. septembra.
Glavno mesto njegovega češčenja je cerkev v kraju La Peza v provinci Granada, kjer se hrani spomin na njegovo pričevanje vere. V krščanski ikonografiji je upodobljen v belem trinitarskem habitu z rdeče-modrim križem na prsih, privezan na drevo z rano na prsih ali pa v roki drži sijajno srce z vrezanim Jezusovim imenom.
Isti dan, 25. septembra, godujejo tudi
- Sveti Avnarij (Avnaharij) iz Auxerrea, škof 7. stoletje
- Sveti Ermenfrid iz Cusancea, opat 7. stoletje
- Sveti Fermin iz Amiensa, škof in mučenik 4. stoletje
- Sveti Finbar iz Corka, škof 7. stoletje
- Sveti Kleofa, Gospodov učenec 1. stoletje
- Sveti Sergij Radoneški, opat 14. stoletje
- Sveti Solencij (Solemnis) iz Chartresa, škof 6. stoletje
- Blaženi Janez Peter Bengoa Aranguren, prezbiter, in Pavel Marija Leoz y Portillo, redovnik, mučenca 16. stoletje
- Sveti Pavel in Tanta, zakonca, ter Sabinijan, Maksim, Ruf in Evgen, mučenci 4. stoletje
- Sveti Principij iz Soissonsa, škof 6. stoletje