BLAŽENA · DEVICA
Blažena Catherine Jarrige
- God
- 4. julija
- Obdobje
- 19. stoletje
- Smrt
- 1836.
Življenje
Blažena Katarina Jarrige, v ljudstvu z ljubeznijo imenovana Catinon Menette, se je rodila 4. oktobra 1754 v vasi Doumis v pokrajini Cantal v Franciji kot najmlajša od sedmih otrok revnih kmetov Pierra Jarrigea in Marije, rojene Célarier. Družina je živela v eni sami skromni sobi, zato je morala deklica že od svojega devetega leta delati kot dekla na sosednjem posestvu. V mladosti je bila vesele in igrive narave ter je zelo rada plesala tradicionalni ples bourrée. Pri dvajsetih letih se je s sestro Toinette preselila v mestece Mauriac, kjer je delala kot čipkarica. Po nekem plesu na sestrini poroki je v srcu začutila močan Božji gibež k spreobrnjenju ter se za vselej odpovedala posvetnim zabavam.
Leta 1778 je vstopila v Tretji red svetega Dominika. Tretjerednice, ki so živele v svetu, je ljudstvo imenovalo menette. Po vzgledu svoje zavetnice svete Katarine Sienske je vse svoje življenje posvetila skrbi za ubožce, bolnike in trpeče v Mauriacu. Prosila je miloščino za potrebne, obiskovala najrevnejše koče, zdravila rane in tolažila pobite. Ko je izbruhnila francoska revolucija in se je začelo preganjanje Cerkve, so bili redovi ukinjeni, duhovniki, ki so zavrnili prisego na civilno ustavo, pa so bili preganjani in ubijani. Katarina je takrat postala njihova glavna zaščitnica: skrivala je zveste duhovnike po gozdovih in jamah doline Auze, jih ponoči vodila do domov vernikov, da so delili zakramente, ter jim priskrbela mašna oblačila, vino in hostije za obhajanje svete maše.
Uspelo ji je rešiti številne preganjane duhovnike. Med neko vojaško patruljo je rešila duhovnika tako, da ga je polila z vinom in preoblekla v kmeta ter se delala, da se krega s pijanim možem, s čimer je preslepila vojake. Ko je bil mladi duhovnik François Filiol obsojen na smrt, ga je Katarina pogumno spremljala vse do vznožja morišča. Revolucionarne oblasti so jo večkrat zaprle, vendar so jo morale vsakič izpustiti na prostost, ker se je pobožno ljudstvo dvignilo v njeno obrambo. Po obnovitvi miru je Katarina nadaljevala obiskovanje zapornikov in pomagala pri obnovi porušene župnijske cerkve. Umrla je v Mauriacu 4. julija 1836 v glasu svetosti.
Čudeži
Po usmrtitvi očeta Françoisa Filiola na giljotini leta 1793 je Katarina z vero vzela košček platna, natopljen s krvjo mučenca, in z njim dotaknila obraz nekega slepega otroka, ki je v tistem trenutku čudežno spregledal. Ko je rabelj videl ta čudež, je v strahu začel vpiti, da je ubil svetnika. Po Katarinini smrti so se na njenem grobu v Mauriacu dogajala številna uslišanja, v postopku beatifikacije pa je Cerkev potrdila čudežno ozdravitev na njeno priprošnjo.
Češčenje in zavetništvo
Bogoslužni god blažene Katarine Jarrige obhajamo 4. julija, na dan njenega prehoda v večnost. Papež Pij XII. jo je 16. januarja 1953 razglasil za častitljivo Božjo služabnico, papež Janez Pavel II. pa jo je 24. novembra 1996 v Rimu razglasil za blaženo. Njen grob na pokopališču v Mauriacu je vedno okrašen s cvetjem in obiskan od vernikov. V cerkvi Naše Gospe Snežne v Aurillacu ji stoji kip. V umetnosti je upodobljena v preprosti meščanski obleki z dominikanskim škapulirjem, ko drži košaro s hrano za ubožce ali razpelo.
Isti dan, 4. julija, godujejo tudi
- Blaženi Bonifacij Savojski, škof 13. stoletje
- Sveta Berta iz Blangyja, opatinja 8. stoletje
- Sveta Elizabeta Portugalska, kraljica 14. stoletje
- Sveti Andrej Kretski, škof 8. stoletje
- Sveti Lavrijan, škof in mučenec 6. stoletje
- Sveti Ulrik Augsburški, škof 10. stoletje
- Blaženi Janez iz Vespignana, laik 14. stoletje
- Blaženi John Cornelius, duhovnik, Thomas Bosgrave, John Carey in Patrick Salmon, mučeniki 16. stoletje
- Blaženi William Andleby, duhovnik, Henry Abbot, Thomas Warcop in Edward Fulthorp, mučeniki 16. stoletje
- Sveti Antoine Daniel, duhovnik in mučenec 17. stoletje
- Sveti Florencij iz Cahorsa, škof 5. stoletje
- Sveti Jukundijan, mučenec 4. stoletje
- Sveti Valentin, duhovnik in puščavnik 6. stoletje