Preskoči na vsebino
Krščanska Resničnost

Svetniki › 2. stoletje › Življenjepisi › Sveta Sabina

Sveta Sabina
Klikni za povečavo
×
Sveta Sabina
Sveta Sabina. Vir slike: Wikimedia Commons

SVETNICA · MUČENICA

Sveta Sabina

God
29. avgusta
Obdobje
2. stoletje
Smrt
119.

Življenje

Sveta Sabina je bila plemenita rimska matrona in mučenka, ki je posvetila Večno mesto s svojim vzvišenim pričevanjem za Gospoda v drugem stoletju, okoli leta 126, v času cesarja Hadrijana. Bila je hči uglednega meščana Heroda Metalarija in vdova plemiča Valentina. Čeprav je odraščala v bogastvu in bila obdana s cesarskimi ugodnostmi na rimskem griču Aventinu, je Sabina čutila praznino poganskega načina življenja.

V njenem domu je živela pobožna krščanska sužnja z imenom Serapija, ki je s svojim svetim življenjem, ponižnostjo in molitvijo naredila globok vtis na svojo gospodarico. Po Serapiji je Sabina spoznala skrivnost Jezusa Kristusa, se spreobrnila v krščansko vero in prejela sveti krst. Od tistega trenutka je Sabina svoj dom spremenila v zatočišče molitve in pomoči ubogim.

Ko so cesarski preganjalci odkrili Serapijino vero, so jo prijeli in usmrtili, ker se ni hotela darovati malikom. Sabina je s spoštovanjem prevzela njeno telo in ga pokopala v svoji družinski grobnici. Kmalu zatem, istega leta, so oblastem kot kristjanko ovadili tudi Sabino samo. Pred cesarskim sodiščem je neustrašno izpovedala svojo vero v vstalega Kristusa ter zavrnila vse pritiske, naj se vrne k poganskim božanstvom. Obsojena na smrt je okoli leta 126 pretrpela mučeništvo z obglavljenjem in se pridružila svoji sveti učiteljici Serapiji v nebeški slavi.

Češčenje in zavetništvo

Rimski martirologij obhaja god svete Sabine mučenke 29. avgusta. Leta 430 so njene svete relikvije skupaj z relikvijami svete Serapije slovesno položili na griču Aventinu v Rimu, kjer so pozidali znamenito zgodnjekrščansko baziliko Santa Sabina, mojstrovino krščanske arhitekture in duhovni sedež dominikanskega reda. V cerkveni umetnosti jo upodabljajo kot dostojanstveno rimsko plemkinjo s tančico, ki v roki drži molitvenik, krono in mučeniško palmo. Je zavetnica Rima, gospodinj in vdov, verniki pa se k njej zatekajo za dar stanovitnosti v veri v težkih trenutkih izgube in preganjanja.

Isti dan, 29. avgusta, godujejo tudi