SVETNICA · MUČENICA
Sveta Sabina
- God
- 29. avgusta
- Obdobje
- 2. stoletje
- Smrt
- 119.
Življenje
Sveta Sabina je bila plemenita rimska matrona in mučenka, ki je posvetila Večno mesto s svojim vzvišenim pričevanjem za Gospoda v drugem stoletju, okoli leta 126, v času cesarja Hadrijana. Bila je hči uglednega meščana Heroda Metalarija in vdova plemiča Valentina. Čeprav je odraščala v bogastvu in bila obdana s cesarskimi ugodnostmi na rimskem griču Aventinu, je Sabina čutila praznino poganskega načina življenja.
V njenem domu je živela pobožna krščanska sužnja z imenom Serapija, ki je s svojim svetim življenjem, ponižnostjo in molitvijo naredila globok vtis na svojo gospodarico. Po Serapiji je Sabina spoznala skrivnost Jezusa Kristusa, se spreobrnila v krščansko vero in prejela sveti krst. Od tistega trenutka je Sabina svoj dom spremenila v zatočišče molitve in pomoči ubogim.
Ko so cesarski preganjalci odkrili Serapijino vero, so jo prijeli in usmrtili, ker se ni hotela darovati malikom. Sabina je s spoštovanjem prevzela njeno telo in ga pokopala v svoji družinski grobnici. Kmalu zatem, istega leta, so oblastem kot kristjanko ovadili tudi Sabino samo. Pred cesarskim sodiščem je neustrašno izpovedala svojo vero v vstalega Kristusa ter zavrnila vse pritiske, naj se vrne k poganskim božanstvom. Obsojena na smrt je okoli leta 126 pretrpela mučeništvo z obglavljenjem in se pridružila svoji sveti učiteljici Serapiji v nebeški slavi.
Češčenje in zavetništvo
Rimski martirologij obhaja god svete Sabine mučenke 29. avgusta. Leta 430 so njene svete relikvije skupaj z relikvijami svete Serapije slovesno položili na griču Aventinu v Rimu, kjer so pozidali znamenito zgodnjekrščansko baziliko Santa Sabina, mojstrovino krščanske arhitekture in duhovni sedež dominikanskega reda. V cerkveni umetnosti jo upodabljajo kot dostojanstveno rimsko plemkinjo s tančico, ki v roki drži molitvenik, krono in mučeniško palmo. Je zavetnica Rima, gospodinj in vdov, verniki pa se k njej zatekajo za dar stanovitnosti v veri v težkih trenutkih izgube in preganjanja.
Isti dan, 29. avgusta, godujejo tudi
- Blažena Bronislava, devica 13. stoletje
- Blaženi Edmund Ignacij Rice, redovnik 19. stoletje
- Blaženi Rikard Herst, družinski oče in mučenik 17. stoletje
- Sveti Adelf iz Metza, škof 5. stoletje
- Sveti Mederik (Médéric), duhovnik in opat 7. stoletje
- Blaženi Janez iz Perugie, duhovnik, in Peter iz Sassoferrata, redovnik, mučenika 13. stoletje
- Blaženi Ludvik Vulfalkij Huppy, duhovnik in mučenik 18. stoletje
- Sveta Marija od Križa Jugan, devica 19. stoletje
- Sveti Sebbi, kralj 7. stoletje
- Sveti Viktor iz Campbonna, samotar 6. stoletje