SVETNIK · PAPEŽ
Sveti Evarist
- God
- 27. oktobra
- Obdobje
- 2. stoletje
- Smrt
- 105.
Življenje
Sveti Evarist, papež in mučenec, je upravljal rimsko Cerkev konec prvega in na začetku drugega stoletja, približno od leta 98 ali 99 do leta 106 ali 107, kot četrti naslednik svetega Petra na rimskem škofovskem sedežu, neposredno za papežem Klementom I. To apostolsko nasledstvo potrjujejo najzgodnejši seznami rimskih škofov, ki jih navajata sveti Irenej Lionski in Hipolit Rimski, Euzebij Cezarejski pa v svoji Cerkveni zgodovini izrecno bilježi, da je Evarist prevzel vodstvo rimske Cerkve po Klementovi smrti. V Liberijskem katalogu je njegovo ime navedeno tudi v obliki Arist.
Po izročilu, zapisanem v starodavnih cerkvenih knjigah, je Evarist izhajal iz helenistične družine, njegov oče pa je bil Jud, rojen v Betlehemu, Davidovem mestu v Judeji. Ker je odraščal na stičišču grške kulture in judovskega izročila ter bil razsvetljen s krščansko resnico, se je Evarist odlikoval z izjemno modrostjo, krepostjo in poznavanjem Svetega pisma. Krmilo rimske Cerkve je prevzel v težkih časih pod cesarjem Trajanom, ko je krščanom pretila stalna nevarnost preganjanja in obrekovanja.
V osmih letih svojega plodnega pontifikata se je Evarist posvetil notranji ureditvi in pastoralni organizaciji rimske Cerkve. Izročilo mu pripisuje dodelitev določenih naslovov in bogoslužnih mest rimskim prezbiterjem ter uspostavitev sedmih diakonskih okrožij zaradi učinkovitejše skrbi za uboge in oznanjevanja Božje besede. Ko je zvesto varoval apostolsko čredo pred volkovi poganstva in zablod, je okoli leta 107 pretrpel mučeniško smrt za Kristusa. Pobožni krščani so njegovo sveto telo pokopali na Vatikanskem griču, v neposredni bližini groba apostolskega prvaka Petra.
Češčenje in zavetništvo
Rimski martirologij obhajuje god svetega Evarista, papeža, 27. oktobra (medtem ko je bil v starodavnih koledarjih zapisan tudi 26. oktobra). Cerkev ga čašča kot zvestega rimskega velikega duhovnika, ki je dal življenje za vero in utrdil temelje cerkvenega reda v apostolski dobi. V krščanski umetnosti je upodobljen v papeškem oblačilu ranokrščanskega sloga, s papeškim križem, knjigo kanonov in mučeniško palmo, včasih ob jaslicah, ki spominjajo na betlehemsko poreklo njegovega očeta. Je zavetnik duhovnikov, cerkvenih upraviteljev in tistih, ki se trudijo za ureditev župnijskih skupnosti.
Isti dan, 27. oktobra, godujejo tudi
- Blaženi Jernej iz Vicenze de Breganze, škof 13. stoletje
- Sveti Gaudencij iz Napolja, škof 5. stoletje
- Sveti Namacij iz Clermont-Ferranda, škof 5. stoletje
- Sveti Odran (Otteran) z Ione, menih 6. stoletje
- Sveti Trazeja iz Eumenije, škof in mučenik 2. stoletje