SVETNIK · ŠKOF IN MUČENEC
Sveti Simon Jeruzalemski
- God
- 27. aprila
- Obdobje
- 2. stoletje
- Smrt
- 107.
Življenje
Sveti Simeon Jeruzalemski je bil škof in mučenec, ki je v drugem stoletju vodil mater vseh Cerkva, tisto v Jeruzalemu. Po starodavnem cerkvenem izročilu je bil sin Kleofa in po mesu bližnji sorodnik samega Odrešenika Jezusa Kristusa (Mt 13,55Ali ni ta tesarjev sin? ali se ne imenuje mati njegova Marija in bratje njegovi Jakob in Jožef in Simon in Juda?; Mr 6,3Ali ni ta tesar, sin Marijin in brat Jakobov in Jozejev in Judov in Simonov? in niso li sestre njegove tu pri nas? In pohujševali so se nad njim.). Odraščajoč v neposredni bližini svete Družine in apostolskega kroga, je bil Simeon živa priča odrešenjskih dogodkov in pristnega Kristusovega nauka.
Po mučeniški smrti svetega Jakoba Pravičnega, Gospodovega brata, so apostoli in preostali Gospodovi sorodniki enodušno izvolili Simeona za drugega škofa Jeruzalema. Kot dober pastir je vodil jeruzalemsko Cerkev skozi izjemno viharno obdobje razdejanja Jeruzalema in razkropa prve skupnosti ter znova zbral malo krščansko čredo na ruševinah svetega mesta.
V času preganjanja pod cesarjem Trajanom so nevoščljivi heretiki in poganski tožniki ostarelega škofa ovadili rimskemu namestniku Atiku ter ga obtožili dvoje: da pripada krščanski veri in da izhaja iz Davidovega kraljevskega rodu. Čeprav je bil tedaj v visoki starosti sto dvajsetih let, je Simeon pred sodiščem pokazal mladostno moč duha. Izpostavljen je bil večdnevnim krutim mukam, ki so osupljivale tudi samega namestnika. Nazadnje je bil obsojen na smrt na križu, s čimer je prejel mučeniško krono in posvetil Jeruzalem s svojo krvjo na enak način kakor njegov božanski Učitelj.
Češčenje in zavetništvo
Rimski martirologij obhaja spomin svetega Simeona Jeruzalemskega 27. aprila ter poudarja njegovo sorodstvo z Odrešenikom po mesu in njegovo slavno smrt na križu v visoki starosti. Posebej se časti v Sveti deželi ter med kristjani vzhodnega in zahodnega obreda kot stanovitni steber zgodnje jeruzalemske Cerkve. V sakralni umetnosti se upodablja kot častitljiv starec z dolgo sivo brado v škofovskih oblačilih, s križem in žago, orodjema svojega trpljenja. Je zavetnik starcev, škofov in kristjanov v Sveti deželi.
Isti dan, 27. aprila, godujejo tudi
- Blažena Hozana Kotorska, devica 16. stoletje
- Blaženi Jakob Zadran, redovnik 15. stoletje
- Blaženi Nikolaj Roland, duhovnik 17. stoletje
- Sveta Zita iz Lucce, devica 13. stoletje
- Sveti Liberal iz Altina, puščavnik 4. stoletje
- Sveti Lovrenc Nguyễn Văn Hưởng, duhovnik in mučenec 19. stoletje
- Sveti Polion iz Cibal, lektor in mučenec 3. stoletje
- Sveti Teodor iz Tabene, opat 4. stoletje
- Sveti Janez iz Afuzije, opat 9. stoletje
- Sveti Mavgold, škof 6. stoletje