Preskoči na vsebino
Krščanska Resničnost

Svetniki › 2. stoletje › Življenjepisi › Sveti Pij I.

SVETNIK · PAPEŽ

Sveti Pij I.

God
11. julija
Obdobje
2. stoletje

Življenje

Sveti Pij I., papež in mučenec, je vodil rimsko Cerkev v drugem stoletju, od okoli 140 do 154, kot deveti naslednik svetega Petra na rimskem sedežu. Rojen je bil v Ogleju, njegov brat pa je bil znameniti Hermas, pisatelj znanega zgodnjekrščanskega dela »Pastir«. Pij je prevzel krmilo Cerkve v obdobju, ko je bila rimska Cerkev izpostavljena močnim notranjim preizkušnjam in napadom krivvercev.

V času njegovega pontifikata so v Rim prišli širitelji gnostičnih zmot, ki so si prizadevali zapeljati vernike s krivim naukom. Valentin, ki se je pojavil še za papeža Higina, je nadaljeval sejanje svojih zmot, v Večno mesto pa je prispel tudi gnostik Kerdon. V tistem času je v Rim prišel tudi Marcion, ki je začel oznanjati popolno zavrnitev Stare zaveze in ustvaril lastno ločino. Papež Pij I. je prepoznal pogubnost njihovega krivoverstva ter odločno stopil v obrambo pravovernosti in izključil Marciona iz cerkvenega občestva.

Hkrati so rimsko Cerkev obiskovali tudi branilci pravega nauka, med katerimi je izstopal sveti Justin filozof, ki je prav tisti čas v Rimu javno poučeval in izzgajal krščansko resnico. Pod modrim in odločnim vodstvom papeža Pija I. se je krščanska skupnost v Rimu izkazala za središče in varuhinjo apostolskega pologa vere. Izročilo mu pripisuje prizadevanja okoli sprejema in krsta spreobrnjencev iz judovstva ter skrb za bogoslužni red. Pij I. je petnajst let kakor dober pastir varoval Kristusovo čredo ter pretrpel številne težave in nasprotovanja za zveljavljenje zaupanih mu duš, dokler okoli leta 154 ni prestopil v večno veselje svojega Gospoda.

Češčenje in zavetništvo

God svetega Pija I., papeža, se obhaja 11. julija, kot stoji v Rimskem martirologiju. Cerkev ga časti kot neomajnega branitelja pravovernosti pred napadi gnosticizma in kot dobrega pastirja, ki je ohranil edinost črede. V sakralni umetnosti se upodablja v papeških oblačilih s tiaro na glavi in papeškim križem s tremi prečnimi gredami, v roki pa drži knjigo svetega nauka, ki simbolizira obrambo apostolske resnice. Verniki se k njemu zatekajo za ohranitev čistosti katoliške vere in varstvo Cerkve pred krivimi nauki.

Isti dan, 11. julija, godujejo tudi