Preskoči na vsebino
Krščanska Resničnost

Svetniki › 2. stoletje › Življenjepisi › Sveti Sikst I.

Sveti Sikst I.
Klikni za povečavo
×
Sveti Sikst I.
Sveti Sikst I.. Vir slike: Wikimedia Commons

SVETNIK · PAPEŽ

Sveti Sikst I.

God
3. aprila
Obdobje
2. stoletje
Smrt
126.

Življenje

Sveti Sikst I., papež in mučenec, v najstarejših cerkvenih listinah imenovan tudi Ksist, je vodil rimsko Cerkev v drugem stoletju, v času cesarja Hadrijana, od okoli 117 do 126 ali 128. Bil je šesti naslednik svetega Petra na rimskem škofovskem sedežu, nasledil je papeža Aleksandra I., njega pa je nasledil papež Telesfor. Vsi starodavni cerkveni seznami, vključno s tistimi, ki jih navaja Evzebij v svoji Cerkveni zgodovini, se strinjajo, da je njegov pontifikat trajal približno deset let.

Po zgodovinskih zapisih je bil Sikst rojen v Rimu, njegovemu očetu pa je bilo ime Pastor. Kot preudaren in svet pastir je svoje delovanje posvetil ohranjanju apostolskega zaklada in bogoslužnega reda v času nenehnih groženj. Starodavno izročilo mu pripisuje sprejetje treh pomembnih določil za življenje Cerkve: določil je, da se posvečenih posod smejo dotikati le posvečeni oltarni strežniki; zapovedal je, da morajo škofje, ki so obiskali Rimski sedež, ob vrnitvi v svoje škofije predložiti apostolska pisma občestva; ter uvedel predpis, da duhovnik pri maši po hvalospevu skupaj z zbranim ljudstvom izreka spev »Svet, svet, svet«.

Po dolgotrajnem in modrem vodenju zaupane črede je Sikst za vladavine cesarja Hadrijana pretrpel mučeniško smrt za ime Jezusa Kristusa. Pokopan je bil na Vatikanskem griču, v neposredni bližini groba svetega Petra.

Češčenje in zavetništvo

Rimski martirologij obhaja spomin svetega Siksta I., papeža, 3. aprila (medtem ko se je v prejšnjih koledarjih omenjal tudi 6. aprila). Njegove relikvije so po izročilu leta 1132 prenesli v mesto Alatri v osrednji Italiji, kjer se še danes z velikim spoštovanjem hranijo v stolnici svetega Pavla, medtem ko se del njegovih svetih ostankov časti v baziliki svetega Petra v Vatikanu. V sakralni umetnosti se upodablja v papeških oblačilih s tiaro, v roki drži papeški križ in kelih ter knjigo liturgičnih predpisov. Je zavetnik mesta Alatri, duhovnikov in liturgičnih strežnikov.

Isti dan, 3. aprila, godujejo tudi