Preskoči na vsebino
Krščanska Resničnost

Svetniki › 2. stoletje › Spomin › Sveti Hedist

SVETNIK · MUČENIK

Sveti Hedist

God
12. oktobra
Obdobje
2. stoletje

Življenje

Sveti Hedist je svojo zvestobo Gospodu Jezusu Kristusu izpričal z mučeniško smrtjo v bližini Rima v drugem stoletju. Živel je v času, ko je izpovedovanje krščanskega imena pomenilo pripravljenost na izgubo vseh zemeljskih časti, premoženja in celo samega življenja. Hedist se je odlikoval z globokim zaupanjem v Boga, stanovitno molitvijo in pomočjo tistim, ki so trpeli zaradi pravičnosti.

Prijeli so ga med preganjanjem, ki so ga izvajali rimski cesarski uradniki, in Hedist je odklonil darovanje kadila kipom poganskih bogov. Pred cesarskim sodiščem je stanovitno izjavil, da se klanja le Očetu, Sinu in Svetemu Duhu. Nobene grožnje, bičanja ne obljube ga niso mogle omajati v odločitvi, da ostane zvest svojemu Odrešeniku.

Potem ko je stanovitno vzdržal vse muke, so ga usmrtili zunaj mestnega obzidja Rima. Njegovo telo so z ljubeznijo položili v grob ob Lavrentinski cesti, kjer so se rimski verniki stoletja zbirali, da bi obhajali njegov zmagoslavni prehod v večnost.

Češčenje in zavetništvo

God svetega Hedista, mučenca, se obhaja 12. oktobra, kakor beleži Rimski martirologij. Njegov spomin ob Lavrentinski cesti v Rimu je ostal trajno znamenje vere zgodnje Cerkve. V krščanski umetnosti je upodobljen kot mlad rimski mučenec s palmo v roki in vencem zmage na glavi, pogosto ob orodjih, s katerimi je izpričal svojo zvestobo Kristusu. Verniki se mu priporočajo v trenutkih duhovnega boja ter prosijo za dar stanovitnosti, neomajnega upanja in krščanskega poguma.

Isti dan, 12. oktobra, godujejo tudi