Preskoči na vsebino
Krščanska Resničnost

Svetniki › 2. stoletje › Življenjepisi › Sveti Hegezip

Sveti Hegezip
Klikni za povečavo
×
Sveti Hegezip
Sveti Hegezip. Vir slike: Wikimedia Commons

SVETNIK · PISATELJ

Sveti Hegezip

God
7. aprila
Obdobje
2. stoletje
Smrt
180.

Življenje

Sveti Hegesip je bil znamenit krščanski pisatelj, zgodovinar in apologet drugega stoletja, ki je živel in deloval v obdobju od papeža Aniceta do papeža Elevterija. Izhajal je z Vzhoda, najverjetneje iz Palestine, in je bil spreobrnjenec iz judovske vere, odlikoval pa se je z odličnim poznavanjem hebrejskega jezika, starodavnih judovskih izročil in svetih svetopisemskih knjig.

Gnan z željo, da preveri čistost in neprekinjenost apostolskega nauka nasproti novim zmotam gnostikov in Marcina, se je Hegesip podal na dolgo potovanje po krščanskem svetu ter obiskal številne škofe in Cerkve. V Korintu je bival več dni pri škofu Primu in ugotovil, da skupnost ohranja pristno vero, prejeto od apostolov. Zatem je v času papeža Aniceta prispel v Rim, kjer je ostal vse do pontifikata papeža Elevterija. V Rimu je sestavil prvi uradni seznam nasledstva rimskih škofov od svetih apostolov Petra in Pavla do svojega časa ter dokazal, da se v vsakem mestu in v vsakem škofovskem nasledstvu ohranja vera v skladu s Postavo, Preroki in samim Gospodom.

Svoje bogate izkušnje in raziskovanja je zbral v delu z naslovom Spomini (Hypomnemata), sestavljenem v petih knjigah v preprostem in jasnem slogu, od katerega je Evzebij v svoji Cerkveni zgodovini ohranil dragocene odlomke. V tem spisu prinaša najstarejša zgodovinska pričevanja o mučeništvu svetega Jakoba Pravičnega v Jeruzalemu, izvolitvi njegovega naslednika Simona ter zaslišanju vnukov svetega apostola Juda pred cesarjem Domicijanom. Po svetem življenju, posvečenem obrambi cerkvene edinosti in izročila, je Hegesip okoli leta 180 v miru izročil svojega duha Bogu v Rimu.

Češčenje in zavetništvo

Rimski martirologij obhaja spomin svetega Hegesipa 7. aprila ter poudarja njegovo bivanje v Rimu in zgodovino cerkvenih dogodkov, ki jo je v preprostem jeziku stkal od Gospodovega trpljenja do svojega časa. Cerkev ga časti kot očeta cerkvene zgodovine in neovrgljivo pričo apostolskega nasledstva ter prvenstva Rimskega sedeža. V krščanski umetnosti se upodablja kot zgodnjekrščanski modrec v preprostem oblačilu, s peresom v roki in knjigami svojih Spominov, pogosto s podobo Rima v ozadju. Je zavetnik cerkvenih zgodovinarjev, pisateljev, arhivov in raziskovalcev krščanske preteklosti.

Isti dan, 7. aprila, godujejo tudi