BLAŽENI · REDOVNIK
Blaženi Avertan iz Lucce
- God
- 25. februarja
- Obdobje
- 14. stoletje
- Smrt
- 1380.
Življenje
Blaženi Avertan se je rodil okoli leta 1320 v Limogesu v Franciji v skromni, pošteni in pobožni družini. Od zgodnjega otroštva ga je krasila globoka preprostost, krotkost in ljubezen do Boga. Ko mu je bilo petnajst let, leta 1335, se je v njegovem srcu zbudila goreča želja, da popolnoma zapusti svet in sprejme redovno življenje.
Po izročilu se mu je v času, ko se je v molitvi bojeval z neodločnostjo, kateri redovni stan naj izbere, v sanjah prikazal nebeški angel, ki mu je jasno pokazal karmeličanski red kot pot njegove posvetitve. Z privolitvijo svojih pobožnih staršev je Avertan vstopil med karmeličane v rojstnem kraju. Iz globoke ponižnosti ni hrepelel po duhovništvu, temveč je izrekel zaobljube kot brat laik, saj je želel bratom služiti pri najpreprostejših in najtežjih opravilih.
V samostanu je dolgo vrsto let zvesto opravljal službo nabiralca miloščine in bolničarja. Z veliko ljubeznijo in nežnostjo je stregel bolnim sobratom, ubožcem in bolnikom iz soseske pa nudil obilno duhovno in gmotno pomoč. Dneve je preživljal v strogem postu, zdržnosti in nepretrgani molitvi ter si pridobil glas resničnega Božjega ugodnika.
Pozno jeseni leta 1379 se je Avertan v visoki starosti v spremstvu mlajšega sobrata, blaženega Romea, odpravil na veliko pokorniško romanje v Rim, da bi molil na grobovih svetih apostolov Petra in Pavla ter častil svete relikvije mučencev. Peš sta prečkala Alpe v ostri zimi in snegu, kar je hudo načelo starčevo zdravje. Ko sta februarja prispela v toskansko mesto Lucca, je v mestu razsajala huda nalezljiva kuga, vrata proti Rimu pa so bila zaprta.
Izčrpana romarja sta se odločila ostati v Lucci ter svoje zadnje moči podariti v skrbi za okužene bolnike. Avertan se je kmalu tudi sam okužil ter, strt od bolezni, starosti in napora, blaženo zaspal v Gospodu v Lucci 25. februarja 1380.
Čudeži
Gospod je blaženega Avertana obdaril s številnimi milostmi in čudežnimi deli, posebej na njegovi romarski poti in pri skrbi za nesrečnike. Ko je umrl v Lucci, so se na njegovem grobu začela dogajati številna čudežna ozdravljenja od nalezljivih bolezni in mrzlic, kar je potrdilo njegov svetniški glas med občani.
Češčenje in zavetništvo
Truplo blaženega Avertana je bilo z velikim spoštovanjem pokopano v cerkvi San Pietro Somaldi v Lucci, kjer so mu romarji stoletja izkazovali javno češčenje. Njegov liturgični god v Rimskem martiriju se obhajuje na dan njegovega prehoda v večnost, 25. februarja.
V krščanski umetnosti je upodobljen v karmeličanskem habitu z belim plaščem, z romarsko palico, bučko za vodo in rožnim vencem v roki, pogosto v družbi blaženega Romea, kot nebeški zavetnik romarjev, potnikov, bolničarjev in negovalcev bolnih.
Isti dan, 25. februarja, godujejo tudi
- Blažena Marija Adeodata Pisani, devica in opatinja 19. stoletje
- Blaženi Dominik Lentini, duhovnik 19. stoletje
- Blaženi Sebastián de Aparicio, redovnik 16. stoletje
- Sveta Aldetruda iz Maubeugea, opatinja 7. stoletje
- Sveta Valburga, opatinja 8. stoletje
- Sveti Alojzij Versiglia, škof, in Kalist Caravario, duhovnik, mučenci 20. stoletje
- Sveti Cezarij Nazijanski, zdravnik 4. stoletje
- Sveti Gerland iz Agrigenta, škof 11. stoletje
- Sveti Lovrenc Bai Xiaoman, mučenec 19. stoletje
- Sveti Nestor iz Magida, škof in mučenec 3. stoletje
- Sveti Toribio Rommo Gonzalez, duhovnik in mučenec 20. stoletje
- Blaženi Robert iz Arbrissela, duhovnik 12. stoletje