Preskoči na vsebino
Krščanska Resničnost

Svetniki › 20. stoletje › Življenjepisi › Blaženi Daniel Brottier

Blaženi Daniel Brottier
Klikni za povečavo
×
Blaženi Daniel Brottier
Blaženi Daniel Brottier. Vir slike: Wikimedia Commons

BLAŽENI · DUHOVNIK

Blaženi Daniel Brottier

God
28. februarja
Obdobje
20. stoletje
Smrt
1936.

Življenje

Blaženi Daniel Brottier se je rodil 7. septembra 1876 v kraju La Ferté-Saint-Cyr v francoski pokrajini Loir-et-Cher kot drugi sin Jean-Baptista Brottiera, kočijaša pri markizu Durfortu, in Herminije, rojene Bouthe. Že v zgodnjem otroštvu, ko ga je mati vprašala, kaj bi rad postal, ko odraste, je mali Daniel pripravljeno odvrnil, da želi biti duhovnik. Pri desetih letih je prejel prvo sveto obhajilo, že naslednje leto pa se je vpisal v malo semenišče v Bloisu. Po odsluženju enoletnega vojaškega roka je bil 22. oktobra 1899 v Bloisu posvečen v duhovnika. Prva tri leta je deloval kot profesor na kolegiju v Pontlevoyu, vendar je v njegovem srcu gorela žarka želja po oznanjevanju evangelija v daljnih misijonih.

Leta 1902 je vstopil v noviciat Družbe Duha Svetega (spiritancev) v Orlyju ter 30. septembra 1903 položil redovne zaobljube. Istega leta je bil poslan v afriške misijone v Senegal, v pristaniško mesto Saint-Louis. Čeprav si je želel delati v divji notranjosti celine, se je Daniel z neizmernim žarom posvetil delu v mestu: ustanovil je center za zaščito otrok, ljudsko kuhinjo, vrtec, glasbeno sekcijo, župnijski list in zbor, ki je pritegnil mnoge duše k Bogu. Vendar je tropsko podnebje hudo narušilo njegovo zdravje, saj je trpel za neznosnimi in trajnimi glavoboli. Po krajšem okrevanju v domovini se je vrnil v Senegal, toda leta 1911 je moral zaradi bolezni za vselej zapustiti Afriko. Poskusil je živeti strogo kontemplativno življenje med trapisti na otoku Lérins, vendar je spoznal, da telesno ne more prenesti takšnega načina življenja. Apostolski vikar Senegala, monsignor Hyacinthe Jalabert, mu je takrat zaupal veliko in zahtevno nalogo zbiranja sredstev za gradnjo spominske stolnice v Dakarju, posvečene afriškim junakom. Oče Brottier je leta neumorno vodil ta podvig iz Pariza, veličastna stolnica v Dakarju pa je bila slovesno posvečena 2. februarja 1936, le nekaj tednov pred njegovo smrtjo.

Ko je leta 1914 izbruhnila prva svetovna vojna, se je oče Daniel prostovoljno prijavil za vojaškega kaplana na prvi bojni črti. Štiri leta je preživel v rovih Verduna, Somme in Flandrije, delil zakramente ranjencem ter tolažil umirajoče sredi dežja krogel in granat. Čudežno je preživivel vojno brez ene same praske, kar je pripisoval močni priprošnji svete Terezije Deteta Jezusa, ki ji ga je škof skrivaj priporočil. Za svojo neustrašno pogumnost je bil odlikovan z vojnim križem in legijo časti, po vojni pa je ustanovil Nacionalno zvezo borcev, da bi pomagal vojnim veteranom.

Leta 1923 mu je pariški nadškof, kardinal Dubois, zaupal vodstvo zapuščene sirotišnice v pariški četrti Auteuil, ki se je utapljala v dolgovih in je skrbela le za približno sedemdeset dečkov. Oče Brottier je to delo spremenil v pravi čudež previdnosti pod okriljem svete Male Terezije ter v Auteuilu zgradil prvo kapelo na svetu, posvečeno tej svetnici. Ustanovil je delavnice, tiskarno, kinu podobno dvorano in poklicne šole, otroke pa je nameščal tudi pri poštenih kmečkih krščanskih družinah. Ko je prevzel sirotišnico, je bilo tam le nekaj deset otrok, ob njegovi smrti pa je skozi njegove ustanove prehajalo več kot štiri tisoč gojencev. Izčrpan od hude pljučne bolezni in dela za sirote je blaženi Daniel Brottier umrl v bolnišnici Saint-Joseph v Parizu 28. februarja 1936.

Češčenje in zavetništvo

Na pogrebni maši očeta Daniela se je zbralo petnajst tisoč Parižanov, njegovi posmrtni ostanki pa so bili 5. aprila 1936 položeni v kapelo svete Terezije v sirotišnici v Auteuilu. Ko so leta 1962 v okviru cerkvenega postopka odprli njegov grob, so njegovo telo našli popolnoma ohranjeno in neprepahnjeno. Papež Janez Pavel II. ga je 13. januarja 1983 razglasil za častitljivega Božjega služabnika, slovesno pa ga je uvrstil med blažene 25. novembra 1984 v baziliki svetega Petra v Rimu.

Njegov liturgični god v Rimskokatoliški cerkvi in spiritanski redovni družini obhajajo 28. februarja, na dan njegovega rojstnega dne za nebesa.

Isti dan, 28. februarja, godujejo tudi