BLAŽENI · DUHOVNIK IN MUČENEC
Blaženi Roman Archutowski
- God
- 18. aprila
- Obdobje
- 20. stoletje
Življenje
Blaženi Roman Archutowski se je rodil 5. avgusta 1882 v vasi Karolino blizu Pułtuska na Poljskem, v ugledni posestniški družini očetu Teofilu in materi Emiliji. Šolal se je v Pułtusku in Suwałkih, leta 1900 pa je vstopil v Nadškofijsko semenišče svetega Janeza Krstnika v Varšavi. V duhovnika je bil posvečen leta 1904. Po pastoralni službi v župniji Jeżów je bil poslan na študij teologije na Carsko rimskokatoliško duhovno akademijo v Sankt Peterburgu. Po vrnitvi v Varšavo leta 1910 je bil imenovan za prefekta v gimnaziji svetega Stanislava Kostke, od leta 1925 do 1940 pa je opravljal službo ravnatelja te ugledne šole.
Bil je kanonik varšavskega metropolitanskega kapitlja, deloval pri cerkvenem sodišču ter se izkazal kot odličen cerkveni zgodovinar, ki je napisal številne učbenike in več sto gesel za katoliško enciklopediju. Leta 1940, sredi vojnega trpljenja, je prevzel odgovorno službo rektorja Varšavskega semenišča, kjer je očetovsko skrbno bdel nad formacijo bodočih duhovnikov. Med nacistično okupacijo Poljske se ni umaknil pred nevarnostjo, ampak je nadaljeval svoje pastoralno poslanstvo in pomagal preganjanim.
Septembra 1942 ga je aretiral Gestapo in ga zaprl v zloglasni varšavski zapor Pawiak. Čeprav so ga zaradi njegovega duhovniškega dostojanstva mučili in tepeli, oče Roman ni podlegel grožnjam niti ni izdal krščanskih načel. Marca 1943 so ga deportirali v koncentracijsko taborišče Majdanek blizu Lublina. V taborišču je trpel lakoto, težko delo in zlorabe, kmalu pa je zabolena za pegastim tifusom. Izčrpan od bolezni in trpljenja je umrl na cvetno nedeljo, 18. aprila 1943 v Majdaneku, ter prešel v večno slavo. Njegovo telo so zažgali v taboriščnem krematoriju. Izpolnil je besede Svetega pisma: »Če pšenično zrno ne pade v zemljo in ne umre, ostane samo; če pa umre, obrodi obilo sadu« (Jn 12,24).
Češčenje in zavetništvo
Papež Janez Pavel II. ga je razglasil za blaženega 13. junija 1999 v Varšavi, med 108 poljskimi mučenci druge svetovne vojne. Njegov god se v koledarju Rimskokatoliške cerkve obhaja 18. aprila, časte pa ga tudi 12. junija v skupnem praznovanju poljskih mučenikov. Simbolični grob so mu postavili v skupnem grobu duhovnikov na pokopališču Powązki v Varšavi. V umetnosti je upodobljen v duhovniški reverendi s palmo mučeništva v roki in s knjigami cerkvene zgodovine.
Isti dan, 18. aprila, godujejo tudi
- Blažena Marija od Utelešenja Avrillot, redovnica 17. stoletje
- Blažena Savina Petrilli, devica 20. stoletje
- Blaženi Andrej Hibernón, redovnik 17. stoletje
- Blaženi Andrej iz Montereala, duhovnik 15. stoletje
- Blaženi Idesbald iz Dina, opat 12. stoletje
- Sveta Antuza Carigrajska, devica 9. stoletje
- Sveti Galdin della Sala, škof 12. stoletje
- Sveti Laserijan (Molaise), opat 7. stoletje
- Sveti Perfekt Kordovski, duhovnik in mučenik 9. stoletje
- Sveti Ursmar iz Lobbesa, škof in opat 8. stoletje
- Blaženi Jožef Moreau, duhovnik in mučenec 18. stoletje
- Sveti Evzebij iz Fana, škof 6. stoletje
- Sveti Hermogen in Elpidij, mučenci 4. stoletje
- Sveti Janez Izijec, redovnik 9. stoletje
- Sveti Puzik, mučenec 4. stoletje