SVETNIK · DUHOVNIK IN MUČENEC
Sveti Matej Correa
- God
- 6. februarja
- Obdobje
- 20. stoletje
- Smrt
- 1927.
Življenje
Sveti Matej Correa Magallanes se je rodil 23. julija 1866 v kraju Tepechitlán v pokrajini Zacatecas v Mehiki. Odraščal je v skromni družini ter bil leta 1881 sprejet v semenišče v Zacatecasu zahvaljujoč pridobljeni štipendiji. Za duhovnika je bil posvečen leta 1893, v svojem sedemindvajsetem letu. Na začetku svojega duhovniškega služenja je imel veselje podeliti prvo sveto obhajilo dečku Miguelu Agustínu Proju, bodočemu jezuitu in mučencu.
Kot vneme poln dušnopastir je služil v župnijah Concepción del Oro in Colotlán, leta 1926 pa je prevzel župnijo Valparaíso. Bil je vzoren pastir, blizu siromakom in delavcem, član Kolumbovih vitezov. Ko je mehiška vlada sprožila neusmiljene protiverske zakone in preganjanja, je oče Matej ostal ob svoji čredi ter deloval v tajnosti.
Dne 30. januarja 1927, ko je nosil popotnico in sveto bolniško maziljenje hudo bolni ženi, so ga prestregli in zaprli zvezni vojaki. Obtožen je bil sodelovanja s krščanskimi vstajniki (cristerosi) ter prepeljan v zapor v Zacatecasu, nato pa v Durango. Dne 5. februarja 1927 je zloglasni zvezni general Eulogio Ortiz od očeta Mateja zahteval, da spove skupino zaprtih borcev za svobodo vere, ki so bili obsojeni na ustrelitev. Duhovnik je pripravljeno sprejel podelitev zakramenta sprave obsojencem.
Vendar pa je general Ortiz po tem, ko je prisluhnil spovedim, od očeta Mateja zahteval, da mu razkrije vse, kar so mu zaporniki priznali pod sveto spovedjo, in mu grozil s smrtjo, če to zavrne. Oče Matej je mirno in odločno odgovoril, da je spovedna skrivnost nedotakljiva in sveta ter da raje izbere smrt kot izdajo Božje postave. Razbesnjeni general je uperil pištolo v njegovo glavo, toda duhovnik je ostal trden kot skala. V svitu 6. februarja 1927 so ga odvedli na krajevno pokopališče v predmestju Duranga ter mu ustrelili strel v glavo. Življenje je dal kot neomajen mučenec spovedne skrivnosti.
Češčenje in zavetništvo
Svetega Mateja Correo Magallanesa je za blaženega razglasil papež Janez Pavel II. 22. novembra 1992, za svetnika pa isti papež 21. maja 2000 na Trgu svetega Petra v Rimu v skupini petindvajsetih mehiških mučencev. V Rimskem martiriju se njegov god obhajuje 6. februarja, na dan njegovega slavnega prehoda v večnost. V sakralni umetnosti se upodablja v duhovniškem talarju z vijoličasto štolo in mučeniško palmo, s prstom na ustnicah v znak nedotakljivosti spovednega pečata.
Isti dan, 6. februarja, godujejo tudi
- Blaženi Alfonso Maria Fusco, duhovnik 20. stoletje
- Blaženi Angel iz Furcija, duhovnik 14. stoletje
- Blaženi Francesco Spinelli, duhovnik 20. stoletje
- Sveta Doroteja, devica, in Teofil, mučenci 4. stoletje
- Sveta Reinilda, opatinja 8. stoletje
- Sveti Amand de Maastricht, škof 7. stoletje
- Sveti Brinolf Algotsson, škof 14. stoletje
- Sveti Guarin iz Palestrine, škof 12. stoletje
- Sveti Mel iz Ardagha, škof 5. stoletje
- Sveti Pavel Miki in tovariši, mučenci 16. stoletje
- Sveti Silvan, škof, Luka, diakon, in Mokij, lektor, mučenci 3. stoletje
- Sveti Vaast d'Arras, škof 6. stoletje
- Sveti Antolijan, mučenec 3. stoletje