Preskoči na vsebino
Krščanska Resničnost

Svetniki › 20. stoletje › Življenjepisi › Blaženi Hilarij Januszewski

Blaženi Hilarij Januszewski
Klikni za povečavo
×
Blaženi Hilarij Januszewski
Blaženi Hilarij Januszewski. Vir slike: Wikimedia Commons

BLAŽENI · DUHOVNIK IN MUČENEC

Blaženi Hilarij Januszewski

God
25. marca
Obdobje
20. stoletje
Smrt
1945.

Življenje

Blaženi Hilarij Januszewski, s krstnim imenom Paweł, se je rodil 11. junija 1907 v vasi Krajenki na Pomeranskem na Poljskem v družini Marcina Januszewskega in Marianne, rojene Teil. Osnovno šolo je končal v Gręblinu, nato pa je obiskoval gimnazijo v Sucharyju in kolegij očetov mihaelitov v Pawlikowicah ter položil maturo v Krakovu. Dne 20. septembra 1927 je vstopil v Red bratov Blažene Device Marije s Gore Karmel (karmeličani starejše veje) v Krakovu ter si prevzel redovniško ime brat Hilarij. Prve zaobljube je položil 30. decembra 1928.

Po študiju filozofije v Krakovu je bil poslan v Mednarodni karmeličanski kolegij svetega Alberta v Rimu, kjer je študiral teologijo na Papeški univerzi Angelicum in položil svečane večne zaobljube. V duhovnika je bil posvečen 15. julija 1934 v Rimu, leta 1935 pa je dosegel licenciat iz teologije. Ko se je vrnil v Krakov, je bil imenovan za prefekta bogoslovcev ter profesorja dogmatike in cerkvene zgodovine, 1. novembra 1939 pa je bil izvoljen za priorja samostana na Piasku v Krakovu.

Ko je Gestapo 18. septembra 1940 vpadel v krakovski samostan in aretiral redovnike, se je oče Hilarij v tistem trenutku nahajal zunaj mesta. Ko se je vrnil in izvedel, kaj se je zgodilo, se je kot predstojnik prostovoljno zglasil na sedežu Gestapa z izjavo, da je on prior in da želi deliti usodo svojih bratov, ter se ponudil v zamenjavo za aretirane. Zaprt je bil v zloglasni zapor Montelupich v Krakovu, nato prevezen v Sachsenhausen, aprila 1941 pa v koncentracijsko taborišče Dachau pod številko 27648.

V taborišču je oče Hilarij prenašal nečloveško trpljenje s heroičnim mirom in globoko molitvijo. Februarja 1945 je v taborišču izbruhnila strašna epidemija pegastega tifusa in na stotine okuženih taboriščnikov je bilo nameščenih v izolirane barake smrti brez kakršne koli nege. Oče Hilarij se je prostovoljno zglasil pri taboriščnih oblasteh, da odide v barako za tifusarje, da bi negoval bolnike in jim delil zakramente umirajočih, pri čemer je sobratom dejal, da je tam najbolj potreben. Ko je z heroično ljubeznijo stregel bolnim, se je tudi sam okužil s pegastim tifusom. Umrl je v taborišču Dachau 25. marca 1945 na praznik Oznanjenja, le mesec dni pred osvoboditvijo taborišča, v osem in tridesetem letu starosti. Njegovo telo so sežgali v taboriščnem krematoriju.

Češčenje in zavetništvo

Papež Janez Pavel II. je očeta Hilarija Januszewskega razglasil za blaženega mučenca 13. junija 1999 v Varšavi med 108 poljskimi mučenci druge svetovne vojne.

Njegov liturgični god obhajamo 25. marca, na dan njegove smrti za nebesa, v karmeličanskem redu in poljskem koledarju pa se časte tudi 12. junija. V umetnosti ga upodabljajo v rjavi karmeličanski obleki z belim plaščem ali v taboriščni obleki s številko 27648, ko v roki drži križ in palmo mučeništva ob postelji bolnikov, obolelih za tifusom.

Isti dan, 25. marca, godujejo tudi