BLAŽENI · DUHOVNIK IN MUČENEC
Blaženi Hilarij Januszewski
- God
- 25. marca
- Obdobje
- 20. stoletje
- Smrt
- 1945.
Življenje
Blaženi Hilarij Januszewski, s krstnim imenom Paweł, se je rodil 11. junija 1907 v vasi Krajenki na Pomeranskem na Poljskem v družini Marcina Januszewskega in Marianne, rojene Teil. Osnovno šolo je končal v Gręblinu, nato pa je obiskoval gimnazijo v Sucharyju in kolegij očetov mihaelitov v Pawlikowicah ter položil maturo v Krakovu. Dne 20. septembra 1927 je vstopil v Red bratov Blažene Device Marije s Gore Karmel (karmeličani starejše veje) v Krakovu ter si prevzel redovniško ime brat Hilarij. Prve zaobljube je položil 30. decembra 1928.
Po študiju filozofije v Krakovu je bil poslan v Mednarodni karmeličanski kolegij svetega Alberta v Rimu, kjer je študiral teologijo na Papeški univerzi Angelicum in položil svečane večne zaobljube. V duhovnika je bil posvečen 15. julija 1934 v Rimu, leta 1935 pa je dosegel licenciat iz teologije. Ko se je vrnil v Krakov, je bil imenovan za prefekta bogoslovcev ter profesorja dogmatike in cerkvene zgodovine, 1. novembra 1939 pa je bil izvoljen za priorja samostana na Piasku v Krakovu.
Ko je Gestapo 18. septembra 1940 vpadel v krakovski samostan in aretiral redovnike, se je oče Hilarij v tistem trenutku nahajal zunaj mesta. Ko se je vrnil in izvedel, kaj se je zgodilo, se je kot predstojnik prostovoljno zglasil na sedežu Gestapa z izjavo, da je on prior in da želi deliti usodo svojih bratov, ter se ponudil v zamenjavo za aretirane. Zaprt je bil v zloglasni zapor Montelupich v Krakovu, nato prevezen v Sachsenhausen, aprila 1941 pa v koncentracijsko taborišče Dachau pod številko 27648.
V taborišču je oče Hilarij prenašal nečloveško trpljenje s heroičnim mirom in globoko molitvijo. Februarja 1945 je v taborišču izbruhnila strašna epidemija pegastega tifusa in na stotine okuženih taboriščnikov je bilo nameščenih v izolirane barake smrti brez kakršne koli nege. Oče Hilarij se je prostovoljno zglasil pri taboriščnih oblasteh, da odide v barako za tifusarje, da bi negoval bolnike in jim delil zakramente umirajočih, pri čemer je sobratom dejal, da je tam najbolj potreben. Ko je z heroično ljubeznijo stregel bolnim, se je tudi sam okužil s pegastim tifusom. Umrl je v taborišču Dachau 25. marca 1945 na praznik Oznanjenja, le mesec dni pred osvoboditvijo taborišča, v osem in tridesetem letu starosti. Njegovo telo so sežgali v taboriščnem krematoriju.
Češčenje in zavetništvo
Papež Janez Pavel II. je očeta Hilarija Januszewskega razglasil za blaženega mučenca 13. junija 1999 v Varšavi med 108 poljskimi mučenci druge svetovne vojne.
Njegov liturgični god obhajamo 25. marca, na dan njegove smrti za nebesa, v karmeličanskem redu in poljskem koledarju pa se časte tudi 12. junija. V umetnosti ga upodabljajo v rjavi karmeličanski obleki z belim plaščem ali v taboriščni obleki s številko 27648, ko v roki drži križ in palmo mučeništva ob postelji bolnikov, obolelih za tifusom.
Isti dan, 25. marca, godujejo tudi
- Blažena Jozafata Hordaševska, devica 20. stoletje
- Blaženi Placid Riccardi, duhovnik 20. stoletje
- Blaženi Tomaž iz Costacciara, puščavnik 14. stoletje
- Sveta Lucija Filippini, devica 18. stoletje
- Sveta Margareta Clitherow, mučenka 16. stoletje
- Sveta Matrona Solunska, mučenka 3. stoletje
- Sveti Dobri razbojnik, spreobrnjenec 1. stoletje
- Sveti Hermeland iz Indra, opat 8. stoletje
- Sveti Kvirin Tegernsejski, mučenec 3. stoletje
- Sveti Prokop Sazavski, opat 11. stoletje
- Blaženi Eberhard iz Nellenburga, redovnik 11. stoletje
- Blaženi Emilijan Kovč, duhovnik in mučenec 20. stoletje
- Blaženi Jakob Bird, mučenec 16. stoletje
- Sveti Dula, mučenec 4. stoletje
- Sveti Mona Milanski, škof 3. stoletje
- Sveti Nikodem iz Kiro-Marine, puščavnik 10. stoletje