BLAŽENA · DEVICA
Blažena Giuseppina Vannini
- God
- 23. februarja
- Obdobje
- 20. stoletje
- Smrt
- 1911.
Življenje
Sveta Giuseppina Vannini, s krstnim imenom Giuditta Adelaide Agata, se je rodila v Rimu 7. julija 1859 v skromni družini kuharja Angela in matere Annunziate Papi. Že pri štirih letih je ostala brez očeta, tri leta kasneje pa ji je umrla tudi mati. Trije sirote so bili ločeni, zato je bila sedemletna Giuditta zaupana sestram usmiljenkam svetega Vincencija Pavelskega v orfanotrofiju Torlonia v Rimu. Tamo je prejela prvo sveto obhajilo in birmo ter pridobila diplomo vzgojiteljice v otroškem vrtcu.
Ko je začutila močan Božji klic v posvečeno življenje, je leta 1883 vstopila v noviciat sester usmiljenk v Sieni, vendar se je morala zaradi hude bolezni vrniti v Rim. Ko je leta 1888 znova poskušala nadaljevati formacijo, jo je skupnost proglasila za neprimerno zaradi šibkega zdravja. Čeprav globoko žalostna, Giuditta ni izgubila zaupanja v Božjo previdnost. Prelomnica se je zgodila 17. decembra 1891 med duhovnimi vajami v Rimu, ko je v spovednici prosila za nasvet kamilijanskega duhovnika, blaženega Luigija Tezzo. Oče Tezza je iskal sodelavko za ustanovitev ženske redovne skupnosti, posvečene skrbi za bolnike v duhu svetega Kamila de Lellisa.
Giuditta je po molitvi in razločevanju pripravljeno sprejela klic ter 2. februarja 1892 v Rimu začela skupno življenje še z dvema dekletoma. Dne 19. marca istega leta je oblekla redovno obleko s značilnim rdečim križem svetega Kamila ter prevzela ime sestra Giuseppina in postala prva predstojnica nove skupnosti Hčera svetega Kamila. Namen kongregacije je bil celostno telesno in duhovno služenje bolnikom v bolnišnicah in na domovih.
Začetek družbe so zaznamovale hude preizkušnje, krajnje ubogštvo in nerazumevanje cerkvenih oblasti. Zaradi zlonamernih obrekovanj je kardinal vikar očetu Tezzi prepovedal dostop do skupnosti ter ga leta 1900 poslal v daljni Peru, tako da je vse breme vodenja padlo na mati Giuseppino. Kljub stalni srčni šibkosti je mati Giuseppina z neupogljivo hrabrostjo vodila družbo ter odpirala nove bolnišnice in skupnosti v Italiji, Franciji, Belgiji in Argentini. Kardinal vikar Pietro Respighi je 21. junija 1909 končno potrdil njeno družbo z dekretom škofijskega prava.
Izčrpana od neumornega dela in hude bolezni srca je morala mati Giuseppina konec leta 1910 leči v posteljo. Ko je svoje trpljenje prenašala s popolnim mirom in predanostjo v Božje roke, je sveto umrla v Rimu v večernih urah 23. februarja 1911 v enainpetdesetem letu starosti.
Čudeži
Za njeno beatifikacijo je bilo priznato čudežno ozdravljenje gospe Olge Nuñez iz Buenos Airesa v Argentini. Bolnica je trpela za rakavim melanomom z metastazami na možganih, kar je povzročilo popolno hromost in jo pripeljalo na rob smrti. Ko so sestre kamilijanke nanjo položile relikvijo matere Giuseppine Vannini in začele gorečo devetdnevnico, je bolnica nenadoma in popolnoma ozdravela, izvidi pa so pokazali popolno izginotje tumorja, kar je zdravniška komisija razglasila za znanstveno nerazložljivo.
V postopku kanonizacije je bil preizkušen in priznan čudežni dogodek, ki se je zgodil 19. avgusta 2007 v Sinopu v Braziliji. Gradbeni delavec Arno Celson Klauck je padel z višine desetih metrov v dvigalni jašek. Med padcem je delavec naglas poklical na pomoč sveto Giuseppino Vannini in po padcu so ga našli popolnoma nepoškodovanega, brez enega samga zloma ali notranje poškodbe, kar so izvedenci ocenili kot tehnično in medicinsko nerazložljiv čudež.
Češčenje in zavetništvo
Giuseppino Vannini je za blaženo razglasil papež Janez Pavel II. 16. oktobra 1994, za sveto pa papež Frančišek 13. oktobra 2019 na Trgu svetega Petra v Rimu. Njen god v Rimskem martirologiju obhajamo 23. februarja, na dan njenega rojstnega dne za nebesa. Njeni posmrtni ostanki počivajo v kapeli materine hiše Hčera svetega Kamila v Grottaferrati blizu Rima. Upodobljena je v črni redovniški obleki z velikim rdečim križem na prsih, držeč križ v roki in strežeč bolnikom.
Isti dan, 23. februarja, godujejo tudi
- Blažena Rafaela Ybarra de Vilallonga, mati družine 19. stoletje
- Blaženi Vincenc Frelichowski, duhovnik in mučenec 20. stoletje
- Sveta Milburga iz Wenlocka, opatinja 8. stoletje
- Sveti Polikarp, škof in mučenec 2. stoletje
- Sveti Willigis, škof 11. stoletje
- Blaženi Ludvik Mzyk, duhovnik in mučenec 20. stoletje
- Blaženi Nikolaj Tabouillot, duhovnik in mučenec 18. stoletje
- Sveti Janez Žetevnik, redovnik 11. stoletje
- Sveti Siner (Siren), mučenec 4. stoletje