Preskoči na vsebino
Krščanska Resničnost

Svetniki › 20. stoletje › Življenjepisi › Blaženi Giuseppe Allamano

Blaženi Giuseppe Allamano
Klikni za povečavo
×
Blaženi Giuseppe Allamano
Blaženi Giuseppe Allamano. Vir slike: Wikimedia Commons

BLAŽENI · DUHOVNIK

Blaženi Giuseppe Allamano

God
16. februarja
Obdobje
20. stoletje
Smrt
1926.

Življenje

Sveti Giuseppe Allamano se je rodil 21. januarja 1851 v Castelnuovo d'Astiju v Piemontu v severni Italiji kot četrti od petih otrok v pobožni družini Josepha in Marijane Cafasso. Njegova mati je bila rojena sestra svetega Jožefa Cafassa, znamenitega vzgojitelja in dobrotnika. Oče mu je umrl zaradi vraničnega prisada, ko je imel Giuseppe komaj tri leta. Od leta 1861 do 1866 je obiskoval oratorij svetega Janeza Boska v Valdoccu v Torinu, kjer je prejel temeljito krščansko vzgojo.

Po končanem šolanju je vstopil v škofijsko semenišče v Torinu ter bil 20. septembra 1873 posvečen v duhovnika. Leta 1876 je dosegel doktorat iz teologije na Papeški teološki fakulteti v Torinu, nato pa je bil imenovan za duhovnega voditelja v velikem škofijskem semenišču. Dne 2. oktobra 1880, v starosti le devetindvajsetih let, je bil imenovan za rektorja znamenitega svetišča Gospe Tolažnice (Santuario della Consolata) v Torinu, kar je zvesto in rodovitno opravljal vse do svoje smrti. Obnovil je to zgodovinsko svetišče, ga razširil z gradnjo novih kapel ter ga spremenil v žarišče duhovne prenove in dobrodelnega dela celotnega mesta.

Ko je leta 1891 čudežno prebolel hudo bolezen, se je don Giuseppe zaobljubil, da bo ustanovil misijonsko družbo za oznanjevanje evangelija med narodi, ki še niso spoznali Kristusa. Tako je 29. januarja 1901 ustanovil Institut misijonarjev Gospe Tolažnice (misijonarji Consolate), že naslednje leto pa so se prvi štirje misijonarji odpravili v Kenijo. Ko je spoznal veliko potrebo po ženskem apostolatu v misijonih, je 29. januarja 1910 ustanovil tudi žensko vejo: Sestre misijonarke Gospe Tolažnice.

Don Giuseppe je globoko trpel zaradi nezadostnega poznavanja in podpiranja misijonov v krščanskem ljudstvu. Leta 1912 se je obrnil na papeža Pija X. s predlogom, da bi v celotni Cerkvi ustanovili poseben letni dan, posvečen molitvi in zbiranju pomoči za misijone, kar je kasneje obrodilo razglasitev svetovnega dneva misijonov. Med prvo svetovno vojno je neumorno skrbel za begunce, ranjence in vpoklicane bogoslovce. Izčrpan od bolezni in skrbi je umrl v Torinu 16. februarja 1926.

Čudeži

Za njegovo beatifikacijo je bilo priznano čudežno ozdravljenje Serafine Nyambure, mlade laiške misijonarke iz Kenije. V juniju 1971 je zbolela za akutnim fulminantnim virusnim hepatitisom z odpovedjo ledvic, hudimi edemi in globoko komo. Ko so zdravniki obupali nad vsakršnim zdravljenjem, je bolnica po molitvah, naslovljenih na don Giuseppa Allamana, v noči med 26. in 27. septembrom v trenutku in popolnoma ozdravela.

Za njegovo kanonizacijo je bil raziskan in priznan čudežen dogodek, ki se je zgodil 7. februarja 1996 v pragozdu brazilske zvezne države Roraima. Pripadnika plemena Yanomami z imenom Sorino je v gozdu napadel jaguar, ki mu je zdrobil lobanjo in zadal hude poškodbe možganov. Misijonarji Consolate so ga prepeljali v bolnišnico, kjer je bil operiran, medtem ko so redovniki in sorodniki molili devetdnevnico k svetemu Allamanu. Kljub vsem medicinskim zakonom je ranjenec popolnoma ozdravel brez kakršnih koli posledic.

Češčenje in zavetništvo

Giuseppa Allamana je za blaženega razglasil papež Janez Pavel II. 7. oktobra 1990, za svetnika pa papež Frančišek 20. oktobra 2024 v baziliki svetega Petra v Rimu. Njegov liturgični god se v Rimskem martirologiju obhaja 16. februarja, na dan njegove smrti. Njegovo telo počiva v kapeli matične hiše misijonarjev Consolate v Torinu. V sakralni umetnosti je upodobljen v duhovniškem oblačilu, pogosto s podobo Gospe Tolažnice in z zemljovidom misijonskih dežel.

Isti dan, 16. februarja, godujejo tudi