BLAŽENI · DUHOVNIK
Blaženi Francesco Spinelli
- God
- 6. februarja
- Obdobje
- 20. stoletje
- Smrt
- 1913.
Življenje
Sveti Frančišek Spinelli se je rodil 14. aprila 1853 v Milanu, v skromni družini Bartolomea in Emilije Cagliaroli, ki sta služila v palači markiza Stange. V otroštvu se je z družino preselil v Cremono. Od mladih nog se je odlikoval s sočutjem do siromakov in bolnikov, ki jih je redno obiskoval s svojo materjo. Leta 1871 je bil v Vergu čudežno rešen hude telesne okvare in ukrivljenosti hrbtenice.
Spodbujen z zgledom svojega strica duhovnika Pietra Cagliarolija in prijatelja, svetega Luigija Marije Palazzola, je vstopil v semenišče v Bergamu. Za duhovnika je bil posvečen 14. avgusta 1875 po rokah škofa Pietra Luigija Speranze. Istega leta se je odpravil v Rim zaradi obhajanja jubilejnega leta. Ko se je v baziliki Marije Velike v globoki molitvi klanjal pred relikvijo jaslic Malega Jezusa, je doživel močno duhovno videnje, v katerem je videl skupino deklet, posvečenih trajnemu češčenju Najsvetejšega zakramenta. To videnje je postalo temelj njegovega prihodnjega poslanstva.
Ko se je vrnil v Bergamo, je 15. decembra 1882 skupaj s sveto Geltrudo Comensoli ustanovil skupnost sester sakramentink, posvečeno trajnemu evharističnemu češčenju in vzgoji revnih deklic. Vendar pa je skupnost leta 1889 zapadla v hude materialne in finančne težave, ki so jih spremljali nerazumevanje in obrekovanja. Don Frančišek je prevzel vso krivdo nase ter je brez pritoževanja in v pokornosti moral zapustiti Bergamo in svojo skupnost.
Brez vsega je odšel v Rivolta d'Addo, kjer ga je očetovsko sprejel škof Cremone Geremia Bonomelli. Iz prvotne skupnosti je prišlo do delitve: sestre v Bergamu so ostale pod vodstvom svete Geltrude Comensoli, medtem ko je don Frančišek leta 1892 v Rivolta d'Addi ustanovil novo redovno družino: Sestre čaščevalke Najsvetejšega zakramenta.
Kot župnijski vikar v Rivolti je don Frančišek združeval celodnevno češčenje pred tabernakljem z neumornim služenjem najbolj potrebnim. Odpiral je domove za zapuščene, bolne, nemočne starce in sirote. Kljub stalni revščini in novim nerazumevanjem je don Frančišek žarel v neizmernem odpuščanju in dobroti ter govoril, da je treba na žalitve odgovarjati edino z ljubeznijo do evharističnega Jezusa. Zadnjo sveto mašo je obhajal na božič leta 1912. Umrl je v miru v Rivolta d'Addi 6. februarja 1913 v šestdesetem letu starosti.
Čudeži
Za njegovo beatifikacijo je bilo priznano čudežno ozdravljenje Agostine Figaroli iz kraja Costa Volpino. Padla je v kotel z vrelo vodo in utrpela hude opekline prve, druge in tretje stopnje, zaradi česar je padla v globoko komo pred samo smrtjo. Redovnice so na njeno opečeno telo položile podobice don Frančiška Spinellija in začele moliti, bolnica pa se je naslednje jutro, 21. junija 1947, nenadoma zbudila popolnoma zdrava, s povsem obnovljeno kožo in brez kakršnih koli posledic.
Za njegovo kanonizacijo je bil potrjen čudež ozdravitve novorojenčka Ambroža Marije Diaza iz Kinšase v Demokratični republiki Kongo. Otrok je po hudem porodnem padcu utrpel nevaren posttravmatski hemoragični šok z obsežno krvavitvijo, v razmerah, ko ni bilo nikakršne ustrezne zdravstvene oskrbe. Ko so se redovnice zatekle k priprošnji svetega Frančiška Spinellija, je otrok v trenutku in popolnoma ozdravel, kar so zdravniki v Rimu razglasili za znanstveno nerazložljivo.
Češčenje in zavetništvo
Frančiška Spinellija je za blaženega razglasil papež Janez Pavel II. 21. junija 1992 v svetišču v Caravaggiu, za svetnika pa papež Frančišek 14. oktobra 2018 na Trgu svetega Petra v Rimu. Njegov liturgični god se obhajuje 6. februarja, na dan njegovega rojstva za nebesa. Njegovo častitljivo telo počiva v kapeli matične hiše sester čaščevalk v Rivolta d'Addi. V ikonografiji se upodablja v mašnem plašču pred izpostavljeno monstranco z Najsvetejšim zakramentom ali z držanjem križa in kruha za uboge.
Isti dan, 6. februarja, godujejo tudi
- Blaženi Alfonso Maria Fusco, duhovnik 20. stoletje
- Blaženi Angel iz Furcija, duhovnik 14. stoletje
- Sveta Doroteja, devica, in Teofil, mučenci 4. stoletje
- Sveta Reinilda, opatinja 8. stoletje
- Sveti Amand de Maastricht, škof 7. stoletje
- Sveti Brinolf Algotsson, škof 14. stoletje
- Sveti Guarin iz Palestrine, škof 12. stoletje
- Sveti Matej Correa, duhovnik in mučenec 20. stoletje
- Sveti Mel iz Ardagha, škof 5. stoletje
- Sveti Pavel Miki in tovariši, mučenci 16. stoletje
- Sveti Silvan, škof, Luka, diakon, in Mokij, lektor, mučenci 3. stoletje
- Sveti Vaast d'Arras, škof 6. stoletje
- Sveti Antolijan, mučenec 3. stoletje