Preskoči na vsebino
Krščanska Resničnost

Svetniki › 19. stoletje › Življenjepisi › Blažena Marija Ràfols

Blažena Marija Ràfols
Klikni za povečavo
×
Blažena Marija Ràfols
Blažena Marija Ràfols. Vir slike: Wikimedia Commons

BLAŽENA · DEVICA

Blažena Marija Ràfols

God
30. avgusta
Obdobje
19. stoletje
Smrt
1853.

Življenje

Blažena Maria Ràfols, s krstnim imenom María Rafols Bruna, se je rodila 5. novembra 1781 v kraju Vilafranca del Penedès blizu Barcelone v Kataloniji kot šesti od desetih otrok v skromni družini mlinarja Cristóbala Ràfolsa in Margarite, rojene Bruna. Zakrament svete birme je prejela pri treh letih iz rok karmelskega škofa Gabina Valladaresa. Njeno otroštvo so zaznamovale boleče izgube, saj ji je pet bratov in sester umrlo v zgodnji mladosti, leta 1794, ko je imela trinajst let, pa ji je umrl tudi oče. Šolanje je končala v internatu v Barceloni.

Med hudo epidemijo kuge, ki je pustošila po Barceloni leta 1803, se je Marija nesebično posvetila strežbi bolnikov v bolnišnici Santa Creu. Tam je srečala svetega duhovnika don Juana Bonala Cortado, bolniškega kaplana, ki je iskal požrtvovalne sodelavce za oskrbo zapuščenih bolnikov. Na njegovo povabilo je Marija stopila na čelo skupine dvanajstih pogumnih žena, ki so decembra 1804 prispele v kraljevo bolnišnico Nuestra Señora de Gracia v Zaragozi. Bolnišnica je bila v popolnem neredu, sestre pa so prevzele najtežje delo: skrb za bolnike, duševne trpeče, zapuščene novorojenčke in sirote. Iz te majhne skupine se je 28. decembra 1804 rodila nova redovna skupnost pod imenom sestre usmiljenke svete Ane, Marija pa je bila leta 1806 imenovana za prvo predstojnico.

Ko se je leta 1808 začela Napoleonova invazija na Španijo, se je mesto Zaragoza znašlo pod strašnim obleganjem francoskih čet. Med prvim bombardiranjem avgusta 1808 je bila bolnišnica zravnana z zemljo. Mati Marija je sredi ruševin in ognja z lastnimi rokami nosila ranjence ter rešila več kot štiri tisoč bolnikov, ko jih je nameščala po zasebnih hišah in samostanih ter reševala umetniške in liturgične dragocenosti. Med drugim obleganjem, ko so lakota, pustošenje in tifus kosili prebivalstvo, se je mati Marija neustrašno odpravila naravnost v francoski vojaški tabor pred generala Jeana Lannesa ter prosila za hrano, zdravila in prizanesljivost za ranjence ter vojne ujetnike. Zaradi tega junaškega dejanja jo je mesto Zaragoza razglasilo za junakinjo krščanske ljubezni.

Po vojni je prenašala huda nerazumevanja bolniške uprave in notranja nesoglasja, večkrat ponudila odstop in se umaknila v skritost, vendar se je vedno iz pokorščine vrnila na čelo skupnosti. Dne 16. julija 1825 je skupaj s prvimi sestrami izpovedala slovesne redovne zaobljube. Ko je leta 1834 izbruhnila prva karlistična vojna, je bila mati Marija po krivem obtožena zarote proti kraljici Izabeli II., aretirana in zaprta v ječo v Huesci. Čeprav je bila na sodišču dokazana njena popolna nedolžnost, so jo oblasti zadrževale v izgnanstvu polnih šest let. Vse te krivice je prenašala brez grenkobe ter preživljala dneve v globoki molitvi in tišini. V Zaragozo se je vrnila leta 1841 ter nadaljevala tiho služenje bolnikom vse do svoje smrti. Sveto je preminila v Zaragozi 30. avgusta 1853.

Češčenje in zavetništvo

Posmrtni ostanki blažene Marie Ràfols počivajo v kapeli materne hiše sester usmiljenk svete Ane v Zaragozi, v ulici, ki nosi njeno ime. Postopek za njeno beatifikacijo se je začel v Zaragozi leta 1926 pod nadškofom Doménechom. Papež Janez Pavel II. je 6. julija 1991 priznal njene junaške kreposti, slovesno pa jo je med blažene prištel na Trgu svetega Petra v Rimu 16. oktobra 1994.

Njen liturgični god v Rimskokatoliški cerkvi obhajamo 30. avgusta, na dan njenega rojstva za nebesa.

Isti dan, 30. avgusta, godujejo tudi