Preskoči na vsebino
Krščanska Resničnost

Svetniki › 13. stoletje › Spomin › Sveta Aledis

SVETNICA · DEVICA

Sveta Aledis

God
11. junija
Obdobje
13. stoletje

Življenje

Sveta Aledis, znana tudi kot Alida ali Alica iz Schaerbeeka, se je rodila blizu Bruslja v Brabantu. Že pri sedmih letih so jo zaupali v vzgojo sestram cistercijankam v samostanu La Cambre. Tam je rasla v krščanskih krepostih, privlačila jo je lepota meniškega poklica, zato je v zgodnji mladosti z veseljem oblekla cistercijanski habit in izrekla redovne zaobljube. Bila je zgled ponižnosti, pokorščine in angelske čistosti.

Vendar je Gospod svoji nevesti pripravil pot težkega in vzvišenega sotrpljenja s Križanim. Ko je dopolnila dvaindvajset let, je zbolela za gobavostjo. Zaradi nevarnosti okužbe drugih bratov in sester je morala zapustiti skupno življenje ter se umakniti v popolno osamitev znotraj samostanskega območja, kjer je živela kot zaprta samotarka. Prestajala je neznosne bolečine, medtem ko je bolezen polagoma razjedala njeno telo. V zadnjih letih življenja je popolnoma oslepela, gobavost pa ji je tako uničila ude, da na njenem telesu ni ostalo nobenega zdravega dela razen jezika. Vendar je ta jezik Aledis neprestano uporabljala za tisto najsvetejše: brez prestanka je pela hvalnice Bogu, molila psalme in se zahvaljevala Stvarniku za milost, da sme trpeti za spreobrnjenje grešnikov in zveličanje duš. Njena celica je postala kraj, kjer se je križ preoblikoval v nebeško veselje. Okrepljena s svetimi zakramenti je blago preminila v samostanu La Cambre leta 1250.

Češčenje in zavetništvo

Rimskokatoliška Cerkev časti sveto Aledis 11. junija, njen svetniški spomin pa je zapisan v Rimskem martirologiju. Posebej jo častijo v Belgiji in v cistercijanskem redu kot vzor junaške potrpežljivosti in mistične združitve s Kristusovim trpljenjem. V likovni umetnosti jo upodabljajo v belem cistercijanskem habitu s črno tančico, prekrito z ranami ali z očmi, uprtimi v nebo, medtem ko v rokah drži razpelo. Je zavetnica slepih, bolnikov z gobavostjo in drugimi težkimi telesnimi boleznimi ter vseh tistih, ki živijo v osamljenosti in odrinjenosti.

Isti dan, 11. junija, godujejo tudi