Preskoči na vsebino
Krščanska Resničnost

Svetniki › 13. stoletje › Življenjepisi › Blažena Jolanda Poljska

Blažena Jolanda Poljska
Klikni za povečavo
×
Blažena Jolanda Poljska
Blažena Jolanda Poljska. Vir slike: Wikimedia Commons

BLAŽENA · OPATICA

Blažena Jolanda Poljska

God
11. junija
Obdobje
13. stoletje
Smrt
1298.

Življenje

Blažena Helena Poljska (znana tudi kot Jolanda) se je rodila na Ogrskem leta 1235 kot hči ogrsko-hrvaškega kralja Bele IV. in kraljice Marije Laskaris. Pripadala je rodu svetnikov: bila je sestra svete Marjete Ogrske in svete Kinge (Kunigunde), nečakinja svete Elizabete Ogrske ter pranečakinja svete Hedvike Šlezijske. Kot mlada deklica je bila poslana na Poljsko na dvor svoje starejše sestre Kinge, žene poljskega vladarja Boleslava Sramožljivega, ki je prevzela skrb za njeno krščansko vzgojo.

V dobi polnoletnosti, leta 1256 ali 1257 v Krakovu, se je Helena poročila z vojvodo Boleslavom Pobožnim, vladarjem Velikopoljske. V krščanskem zakonu je rodila tri hčere: Elizabeto, Hedviko (ki je postala poljska kraljica) in Ano. Kot kneginja je bila Helena zgled krščanske matere in žene. Skupaj z možem je nesebično podpirala samostane, bolnišnice in hiralnice, revežem in bolnikom pa je delila obilno pomoč. Njen mož je v vsem podpiral njena dela usmiljenja, zaradi česar je v narodu tudi dobil vzdevek »Pobožni«. Po smrti svaka sta prevzela tudi očetovsko skrb za njegove sirote.

Ko ji je mož umrl v aprilu leta 1279, se je Helena odločila, da se popolnoma umakne iz posvetnega življenja. Skupaj s svojo sestro Kingo in hčerko Ano je vstopila v samostan ubožnih sester klaris v Starem Sączu, ki ga je ustanovila Kinga. Tam je oblekla ubogi redovni habit in izpovedala zaobljube ter se posvetila molitvi in najtežjim delom. Ko so vojna pustošenja prizadela tisti kraj, je Helena po sestrični smrti odšla v Gniezno. Tam je postavila nov samostan klaris ter bila iz pokorščine izvoljena za opatinjo. Sestre je vodila z materinsko blagostjo, ponižnostjo in postom. V miru je preminila v samostanu v Gnieznu, 11. junija 1298.

Čudeži

Blaženo Heleno je krasila izredna pobožnost in mistična zbranost. Po starem izročilu se ji je tik pred smrtjo prikazal sam Gospod Jezus Kristus ter ji napovedal dan njenega prehoda v večni mir. Takoj po njeni smrti je njen grob v Gnieznu postal znan po mnogih čudežih in nenadnih ozdravitvah bolnikov, ki so z vero prihajali k njenemu počivališču.

Češčenje in zavetništvo

Grob blažene Helene v Gnieznu je postal slovito romarsko mesto za poljski narod. Papež Leon XII. je uradno potrdil njeno češčenje 14. junija 1827 ter jo uvrstil v seznam blaženih, papež Leon XIII. pa je razširil praznovanje njenega godu na vse poljske škofije. Njene relikvije so slovesno shranjene v kapeli samostana klaris v Gnieznu.

V Rimskem martirologiju se njen god navaja 11. junija, medtem ko se v poljskih škofijah in frančiškanskem redu obhaja tudi 15. junija. Blažena Helena je bila razglašena za zavetnico nadškofije Gniezno in škofije Kalisz. V krščanski umetnosti jo upodabljajo v habitu klaris s krono ob nogah ali s križem v rokah, kot vzor krščanskih mater, vdov in redovnic.

Isti dan, 11. junija, godujejo tudi