Preskoči na vsebino
Krščanska Resničnost

Svetniki › 4. stoletje › Spomin › Sveti Pelezij

SVETNIK · DUHOVNIK IN MUČENEC

Sveti Pelezij

God
7. aprila
Obdobje
4. stoletje

Življenje

Sveti Pelezij je bil pobožen duhovnik in mučenec Cerkve v slavni egiptovski prestolnici Aleksandriji v četrtem stoletju. Aleksandrija je bila v tistem času eno najpomembnejših teoloških in pastoralnih središč krščanskega sveta, obenem pa mesto, ki je prestalo mnoge valove preganjanja, tako s strani poganskih oblasti kot od notranjih sovražnikov resnice. V takšnem okolju je Pelezij zvesto opravljal svojo duhovniško službo, daroval sveto daritev na oltarju ter Kristusovo čredo hranil z Božjo besedo in svetimi skrivnostmi.

Ko je izbruhnilo preganjanje Kristusove Cerkve, so bili duhovniki prva tarča preganjalcev, ki so skušali razkropiti čredo tako, da so udarili po pastirjih. Sveti Pelezij ni zapustil zaupanih mu vernikov niti se ni umaknil pred nevarnostjo. Ostal je stanoviten v svoji pastirski skrbi ter spodbujal kristjane, naj se ne bojijo tistih, ki umorijo telo, duše pa ne morejo umoriti (Mt 10,28In ne bojte se tistih, ki ubijajo telo, duše pa ne morejo ubiti; bojte se marveč tistega, ki more i dušo i telo pogubiti v pekel.).

Prijavljen poganskim oblastem kot vidni voditelj krščanske skupnosti je bil Pelezij prijet in priveden pred cesarsko sodišče. Z gnusom je zavrnil zahtevo, naj daruje cesarskim malikom, ter izpovedal vero v Sveto Trojico. Potem ko je prestal kruto trpinčenje in ostal trden v izpovedovanju katoliške vere, je dal svoje življenje za Gospoda ter v Aleksandriji prejel nevenljivi venec duhovniškega mučeništva.

Češčenje in zavetništvo

God svetega Pelezija, duhovnika in mučenca, se obhaja 7. aprila po Rimskem martirologiju. Njegov spomin se je ohranil v aleksandrijskem bogoslužnem izročilu in je bil uvrščen v splošne martirologije Cerkve. V umetnosti je sveti Pelezij upodobljen v duhovniških oblačilih, v roki pa drži kelih in mučeniško palmo, znamenji evharistične službe in zmage v pretrpljenem trpljenju. Verniki se k njemu zatekajo kot k priprošnjiku za duhovniško zvestobo, stanovitnost pastirjev v težkih časih in za ohranitev prave vere.

Isti dan, 7. aprila, godujejo tudi