Preskoči na vsebino
Krščanska Resničnost

Svetniki › 13. stoletje › Življenjepisi › Sveta Neža Asiška

Sveta Neža Asiška
Klikni za povečavo
×
Sveta Neža Asiška
Sveta Neža Asiška. Vir slike: Wikimedia Commons

SVETNICA · DEVICA

Sveta Neža Asiška

God
16. novembra
Obdobje
13. stoletje
Smrt
1253.

Življenje

Sveta Neža Asiška (s krstnim imenom Katarina Sciffi) se je rodila leta 1197 ali 1198 v Assisiju v Umbriji kot mlajša hči grofa Favorina Scifija in blažene Ortolane Fiumi. Otroštvo je preživela v očetovem gradu v mestu in na pobočjih gore Subasio ter se ob materi in starejši sestri Klari učila krščanske vere in molitve.

Ko je njena starejša sestra Klara v noči cvetne nedelje leta 1212 zapustila očetov dom zaradi Kristusa, je bilo Nežino srce globoko ganjeno. Komaj šestnajst dni pozneje je Neža, ki jo je vodila neustavljiva želja, da bi delila sestrino spokorno pot, pobegnila v benediktinski samostan Sant'Angelo in Panzo, kjer je bila Klara. Ko je njen oče Favorino to izvedel, se je silno razsrdil ter poslal svojega brata Monalda z oboroženimi sorodniki in vojaki, da bi jo s silo vrnili domov.

Vojaki so vdrli v samostan, preklinjali in nasilno izvlekli dekle, jo tepli ter vlekli za lase. Ko je stric Monaldo dvignil meč, da bi udaril Nežo, se mu je roka v hipu posušila in ostala udrinjena viseti ob telesu. Klara je pritekla z jokom ter prosila Boga za varstvo, Nežino telo pa je v rokah vojakov nenadoma postalo tako težko, da ga vsa četa ni mogla premakniti s tal, zato so jo pustili napol mrtvo na polju. Sorodniki so v tem spoznali Božjo roko in so se umaknili. Sveti Frančišek je z veseljem sprejel pogumno dekle, ji postrigel lase, jo oblekel v ubogo redovno oblačilo in ji dal redovno ime Neža v čast Božjemu Jagnjetu.

Neža se je pridružila Klari pri cerkvi svetega Damijana v Assisiju ter postala soustanoviteljica reda ubožnih gospa. Odlikovala se je z izredno krepostjo, ponižnostjo in trajno vedrino duha. Leta 1219 jo je sveti Frančišek kljub mladosti poslal v Monticelli pri Firencah, da ustanovi in vodi novo skupnost ubožnih sester. Kot opatinja je vodila samostan z veliko ljubeznijo in modrostjo ter gojila popolno zvestobo serafskemu uboštvu. Iz Monticellija je Neža ustanovila številne samostane v severni Italiji, med njimi v Mantovi, Benetkah in Padovi. Ohranila so se njena ganljiva pisma sestri Klari, prežeta s hrepenenjem po skupnosti in zvestobi istemu evangeljskemu idealu.

Poleti leta 1253 so jo poklicali nazaj v Assisi k postelji hudo bolne sestre Klare. Ob njej je bila v trenutku njene blažene smrti in se udeležila njenega pogreba. Komaj tri mesece pozneje, ko je izpolnila svoje zemeljsko poslanstvo, je sveta Neža 16. novembra 1253 blago preminila v Gospodu.

Čudeži

Poleg čudežnega dogodka njene rešitve ob vstopu v redovno življenje, ko je njeno telo postalo nadnaravno težko, roka njenega preganjalca pa udrinjena, je bilo Nežino življenje prepleteno z mističnimi milostmi, videnji in zamaknjenji v molitvi. Po njeni smrti so se na njenem grobu v Assisiju zgodila mnoga čudežna ozdravljenja bolnikov, ki so se zatekali k njeni priprošnji.

Češčenje in zavetništvo

Rimskokatoliška Cerkev obhaja god svete Neže Asiške 16. novembra, na dan njenega odhoda v nebeško slavo. Papež Benedikt XIV. je leta 1753 uradno potrdil njeno češčenje kot svetnice. Njeni posmrtni ostanki počivajo poleg telesa njene sestre svete Klare in matere blažene Ortolane v baziliki svete Klare v Assisiju. V cerkveni umetnosti jo upodabljajo v redovni obleki klaris z vrvjo, medtem ko v roki drži knjigo redovnih pravil, lilijo kot znamenje devištva ali jagnje, simbol svojega imena in posvečenosti Kristusu.

Isti dan, 16. novembra, godujejo tudi