Preskoči na vsebino
Krščanska Resničnost

Svetniki › 7. stoletje › Življenjepisi › Sveta Batilda

Sveta Batilda
Klikni za povečavo
×
Sveta Batilda
Sveta Batilda. Vir slike: Wikimedia Commons

SVETNICA · KRALJICA IN REDOVNICA

Sveta Batilda

God
30. januarja
Obdobje
7. stoletje
Smrt
680.

Življenje

Sveta Batilda (ali Batilda Frankovska) je bila kraljica in redovnica, ki je v sedmem stoletju s svojim svetim življenjem, modrim upravljanjem in skrbjo za uboge posvetila Frankovsko kraljestvo. Izhajala je iz anglosaške Anglije, vendar so jo kot mlado dekle ujeli gusarji in jo prodali v suženjstvo v Galijo, v službo Erhinoalda, majordoma neustrijskega kraljevega dvora. Kljub suženjskemu položaju se je Batilda odlikovala z izjemno lepoto duha, pobožnostjo, skromnostjo in modrostjo, zato ji je gospodar zaupal vodenje celotnega gospodinjstva. Po smrti svoje žene jo je Erhinoald želel poročiti, vendar se je Batilda v svoji ponižnosti skrila in se izognila tej časti.

Mladi neustrijski kralj Klodvik II. je opazil njene redke kreposti in plemenitost, jo odkupil iz suženjstva in jo leta 649 vzel za svojo zakonito ženo. Ko je postala kraljica, se Batilda ni napuhnila, temveč je njena svetost zasvetila v novem sijaju: ure je preživljala v molitvi, obiskovala bolne in uboge ter bila prava mati svojega ljudstva. Kralj Klodvik II. je umrl leta 656 in jo zapustil s tremi mladoletnimi sinovi: Klotarjem, Hilderikom in Teoderikom. Plemiči so petletnega Klotarja III. razglasili za kralja, Batilda pa je kot regentka prevzela upravljanje kraljestva.

Ob nasvetu svetih škofov Eligija iz Noyona, Odoena iz Rouena in Leodegarja iz Autuna je kraljica Batilda izvedla daljnosežne evangeličanske reforme. Ko se je spominjala lastnega suženjstva, je z zakonom odpravila sramotno trgovino s krščanskimi sužnji, z lastnim denarjem odkupovala ujetnike in odločno izkoreninila simonijo med duhovščino. S svojim bogastvom je postavila številne bolnišnice in ustanovila slavna samostana: opatijo Corbie za moške monahe in opatijo Chelles pri Parizu za redovnice, velikodušno pa je pomagala tudi opatijam Jumièges, Jouarre in Luxeuil.

Ko so njeni sinovi odrasli za samostojno vladanje, je Batilda z veseljem zapustila kraljevi dvor in se umaknila v svojo ljubljeno opatijo Chelles. Odložila je kraljevske krone in oblačila ter zaprosila, da v samostanu zasede najnižje mesto za novinkami. Dneve je preživljala v ročnem delu, kuhanju in strežbi bolnicam z lastnimi rokami. Po petnajstih letih skritega samostanskega življenja je ob slutnji svojega odhoda v začetku leta 680 v Chellesu v miru zaspala v Gospodu.

Češčenje in zavetništvo

Rimski martirologij obeležuje spomin na sveto Batildo 30. januarja (v nekaterih krajih 26. januarja). Papež Nikolaj I. jo je uvrstil na seznam svetnikov, njeno telo pa so stoletja z veliko pobožnostjo češčali v opatiji Chelles pri Parizu. V sakralni umetnosti je upodobljena v kraljevskem oblačilu, preko katerega nosi redovniško tančico in habit, v roki pa drži model cerkve ali opatije, posodo za strežbo ubogim in pretrgane verige sužnjev. Je zavetnica vdov, mater, spreobrnjencev, sužnjev in ubogih.

Isti dan, 30. januarja, godujejo tudi