SVETNIK · ŠKOF
Sveti Brinolf Algotsson
- God
- 6. februarja
- Obdobje
- 14. stoletje
- Smrt
- 1317.
Življenje
Sveti Brinolf Algotsson se je rodil med letoma 1240 in 1248 v švedski pokrajini Västergötland v močni in ugledni plemiški družini viteza Algota Brinolfssona in matere Margarete. Prvo izobrazbo je pridobil v stolnični šoli v Skari, nato pa so ga poslali na znamenito Univerzo v Parizu. V Parizu je preživel skoraj dve desetletji, ko je temeljito študiral cerkveno in rimsko pravo, teologijo, filozofijo ter naravoslovne vede, in imel milost osebno poslušati predavanja svetega Tomaža Akvinskega. V domovino se je vrnil kot eden najbolj učenih ljudi severne Evrope.
Po mašniškem posvečenju je opravljal službo dekana stolnega kapitlja v Linköpingu in kanonika v Skari, leta 1278 pa je bil izvoljen za škofa v Skari, kar je potrdil papež Nikolaj III. Ko je spomladi leta 1279 prevzel škofijo, se je Brinolf z velikim žarom posvetil celoviti duhovni in pastoralni prenovi. Sprejel je stroge določbe o cerkveni disciplini, pravičnem pobiranju desetine in duhovnem življenju duhovščine. V Parizu je ustanovil poseben dom za revne študente iz svoje škofije, podpiral misijonarje in neumorno branil pravice Cerkve pred napadi posvetnih vladarjev. V letih 1282 in 1283 se je odpravil na pobožno romanje v Sveto deželo ter obiskoval sveta mesta Jezusovega življenja in trpljenja.
Zaradi nepopustljive obrambe svobode Cerkve je leta 1288 prišel v spopad s švedskim kraljem Magnusom Ladulåsom ter moral za kratek čas v izgon. Med tem izgonom so njegovga očeta vrgli v ječo, bratje pa so trpeli zapor in nasilje. Po spravi s kraljem leta 1289 se je Brinolf vrnil v Skaro in nadaljeval svoje rodovitno škofovsko delovanje. Leta 1304 je v pristanišču Lödöse slovesno sprejel dragoceno relikvijo trna iz Kristusove krone, darovano njegovi škofiji, ter jo v procesiji prenesel v stolnico, kar je privabilo reke romarjev in omogočilo obnovo stolnice. Bil je tudi ploden liturgični pesnik, ki je sestavil rime in hvalnice v čast svetima švedskima mučencema Heleni iz Skövdeja in Eskilu iz Tune ter pesnitev o Trnovi kroni. Sveti škof je zaspal v Gospodu v Skari 6. februarja 1317.
Čudeži
Sveti Brinolf je bil že za življenja znan po čudežnih delih. Izročilo navaja, da se je večkrat po njegovi molitvi in blagoslovu voda čudežno spremenila v vino, kakor pri znamenju na svadbi v Kani Galilejski, da bi se okrepčali utrujeni in revni gosti. Ko je sveta Brigita Švedska 2. februarja 1349 obiskala njegov grob v stolnici v Skari, je imela vzvišeno videnje, v katerem sta se ji prikazala Gospod Jezus in Blažena Devica Marija ter posvedočevala o vzvišeni svetosti škofa Brinolfa. V kanonskem postopku so bila zabeležena številna posmrtna čudežna dejanja in ozdravljenja slepih, gluhih in hromih bolnikov na njegovem grobu.
Češčenje in zavetništvo
Truplo svetega Brinolfa je bilo položeno v stolnici v Skari. Prošnja za njegovo kanonizacijo je bila poslana na koncil v Konstanci, papež Martin V. pa je spodbudil nadaljevanje postopka. Papež Inocenc VIII. je odobril slovesni dvig in prenos njegovih svetih relikvij, kar je bilo 16. avgusta 1492 slovesno izvršeno pod papežem Aleksandrom VI., kar je pomenilo dejansko uvrstitev med svetnike. V Rimskem martiriju se njegov liturgični god obhajuje 6. februarja. Upodabljajo ga v škofovskem oblačilu z mitro in palico, kako v roki drži knjigo svojih hvalnic ali posodo z vodo in vinom, pogosto s trnovo krono v bližini. Je zavetnik škofije Skara in krščanskih študentov.
Isti dan, 6. februarja, godujejo tudi
- Blaženi Alfonso Maria Fusco, duhovnik 20. stoletje
- Blaženi Angel iz Furcija, duhovnik 14. stoletje
- Blaženi Francesco Spinelli, duhovnik 20. stoletje
- Sveta Doroteja, devica, in Teofil, mučenci 4. stoletje
- Sveta Reinilda, opatinja 8. stoletje
- Sveti Amand de Maastricht, škof 7. stoletje
- Sveti Guarin iz Palestrine, škof 12. stoletje
- Sveti Matej Correa, duhovnik in mučenec 20. stoletje
- Sveti Mel iz Ardagha, škof 5. stoletje
- Sveti Pavel Miki in tovariši, mučenci 16. stoletje
- Sveti Silvan, škof, Luka, diakon, in Mokij, lektor, mučenci 3. stoletje
- Sveti Vaast d'Arras, škof 6. stoletje
- Sveti Antolijan, mučenec 3. stoletje