BLAŽENA · DEVICA
Blažena Filipa Mareri
- God
- 16. februarja
- Obdobje
- 13. stoletje
- Smrt
- 1236.
Življenje
Blažena Filipa Mareri se je rodila proti koncu dvanajstega stoletja v družinski trdnjavi Mareri v kraju Castel Mareri blizu Borgo San Pietra v pokrajini Lacij, v ugledni in vplivni plemiški družini grofov Mareri. Njen starejši brat Tomaž je opravljal visoke politične in cesarske službe v Forlìju, Romagni in Apuliji ter bil med glavnimi ustanovitelji mesta L'Aquila. Ko je Filipa odraščala v bogastvu in visokem stanu, je prejela lepo krščansko vzgojo, vendar je njeno srce iskalo večji in neminljivi zaklad.
Odločilen preobrat v njenem življenju je prineslo srečanje s svetim Frančiškom Asiškim, ki je bival v hiši njenih staršev na svojih potovanjih med Asisijem in Rimom. Prevzeta nad njegovo evangeljsko preprostostjo in pridiganjem se je Filipa odločila povsem zapustiti posvetni blišč ter se posvetiti Bogu v uboštvu in devištvu. Ker so jo starši za vsako ceno želeli omožiti z uglednim plemičem, si je Filipa v znamenje nepreklicne izročitve Kristusu sama postrigla lase, oblekla preprosto grobo oblačilo in se umaknila v osamljeni del gradu. Ker so pritiski družine postajali vse hujši, je z nekaj pobožnimi dekleti pobegnila iz domače hiše ter se zatekla v težko dostopno votlino nad krajem Piagge, ki se še danes imenuje Votlina svete Filipe.
V tej votlini je preživela približno tri leta v najstrožji pokori, postu in neprestani molitvi. Ko sta njena brata Tomaž in Janez videla njeno stanovitnost in svetost, sta spremenila svoje mnenje ter ji leta 1228 podarila družinsko trdnjavo s pripadajočo cerkvijo San Pietro di Molito v Borgo San Pietru. Filipa se je s svojimi sosestrami preselila v to poslopje in tam ustanovila samostan, ki je sprejel vodilo svetega Frančiška in svete Klare Asiške. Duhovno skrb za to novo redovno skupnost ubožnih gospa je sveti Frančišek zaupal svojemu zvestemu učencu, blaženemu Rogeriju iz Todija. Skupnost se je posvetila molitvi brevirja, premišljevanju Svetega pisma, delu in skrbi za bolnike, za katere so sestre brezplačno pripravljale zdravila. Blažena Filipa je modro vodila samostan v ponižnosti, z ljubeznijo do Boga in bližnjih, vse do 16. februarja 1236, ko je prestopila v večno občestvo z Gospodom.
Čudeži
Izročilo pripisuje blaženi Filipi številne karizmatične milosti in čudežna znamenja. V času zemeljskega življenja je imela dar spoznavanja človeških src in skrivnih misli, po njeni goreči molitvi pa so bolniki prejemali zdravje. V trenutkih pomanjkanja, ko v samostanu ni bilo hrane za sestre in lačne, ki so trkali na vrata, je njena molitev čudežno pomnožila kruh in druga živila. Gospod ji je vnaprej razodel tudi natančno uro njenega prehoda v večnost. Ko so leta 1706 opravili prepoznavo njenih posmrtnih ostankov, so njeno srce našli povsem nedotaknjeno in neraspadlo, ohranjeno kot znamenje njene ognjene ljubezni do Kristusa.
Češčenje in zavetništvo
Grob blažene Filipe Mareri v Borgo San Pietru je kmalu postal shodišče romarjev, naziv svetnice pa se nahaja v buli papeža Inocenca IV. že leta 1247, komaj enajst let po njeni smrti. Njeno neraspadlo srce hranijo v srebrnem relikviariju, njeno telo pa počiva v samostanu v Borgo San Pietru. Papež Benedikt XVI. je potrdil njeno češčenje leta 2007. Njen bogoslužni god je v Rimskem martirologiju zapisan 16. februarja. Je sozavetnica mesta Sulmona in zavetnica celotne doline Cicolano, verniki pa se z velikim zaupanjem zatekajo k njej zlasti kot priprošnjici zoper bolezni srca.
Isti dan, 16. februarja, godujejo tudi
- Blaženi Giuseppe Allamano, duhovnik 20. stoletje
- Blaženi Nikolaj Paglia, duhovnik 13. stoletje
- Sveta Julijana iz Nikomedije, devica in mučenka 4. stoletje
- Sveti Maruta, škof 5. stoletje
- Sveti Elija, Jeremija, Izaija, Samuel in Daniel, mučenci 4. stoletje