Preskoči na vsebino
Krščanska Resničnost

Svetniki › 7. stoletje › Življenjepisi › Sveta Aurea Pariška

Sveta Aurea Pariška
Klikni za povečavo
×
Sveta Aurea Pariška
Sveta Aurea Pariška. Vir slike: Wikimedia Commons

SVETNICA · OPATINJA

Sveta Aurea Pariška

God
4. oktobra
Obdobje
7. stoletje
Smrt
666.

Življenje

Sveta Aurea se je rodila v Galiji v začetku sedmega stoletja v plemiški družini sirskega ali galsko-rimskega porekla. Od najzgodnejše mladosti se je posvetila Bogu ter negovala molitev, post in deviško čistost. Ko je sveti Eligij, kraljevi zakladnik in kasnejši škof v Noyonu, okoli leta 633 ustanovil velik ženski samostan znotraj obzidja mesta Pariz, je v Aurei prepoznal izjemne duhovne darove ter jo postavil za njegovo prvo opatinjo.

Samostan svetega Marciala v Parizu, ki je živel pod strogim vodilom svetega Kolumbana, je pod Aurejinim vodstvom zbral skupnost več kot tristo Bogu posvečenih devic. Aurea je upravljala ta veliki zbor redovnic z izjemno materinsko ljubeznijo, ponižnostjo in modrostjo polnih triintrideset let. Sestre je poučevala o neprestani molitvi, ročnem delu za siromake in popolnem spolnjevanju evangeljskih svetov. Ko je leta 666 Pariz prizadela strašna kuga, je Aurea neumorno stregla zbolelim sestram, naposled pa se je tudi sama okužila ter v miru in svetosti izročila dušo Gospodu 4. oktobra 666.

Češčenje in zavetništvo

Liturgični god svete Aureje Pariške se obhajuje 4. oktobra. Rimski martirij jo obhajuje v Parizu v Galiji kot opatinjo, ki jo je sveti Eligij postavil na čelo samostana, ustanovljenega znotraj mesta pod vodilom svetega Kolumbana, kjer je zbrala tristo devic. Njene relikvije so počivale v samostanski cerkvi svetega Marciala v Parizu, kasneje pa so bile prenesene v cerkev Saint-Éloi. V sakralni ikonografiji je upodobljena v opatijski tančici s pastoralom in knjigo pravil, v roki pa drži križ ali posodo z oljem za bolnike. Je zavetnica opatinj, redovnic in mesta Pariz.

Isti dan, 4. oktobra, godujejo tudi