SVETNIK · PUŠČAVNIK
Sveti Ursicin
- God
- 20. decembra
- Obdobje
- 7. stoletje
- Smrt
- 625.
Življenje
Sveti Ursicin je živel konec šestega in v prvi polovici sedmega stoletja. Bil je zvesti učenec slavnega svetega Kolumbana, s katerim je delil redovni žar in strogo pokoro v samostanih v Galiji. Ko je moral Kolumban zapustiti Burgundijo, je Ursicin poiskal popolno skritost v divjih krajih.
Umaknil se je v gozdnate in strme soteske švicarske Jure ob reki Doubs. Tamo je v votlini začel najstrožje samotarsko in puščavniško življenje ter dneve preživljal v neprekinjeni molitvi, strogem postu in premišljevanju Božjih skrivnosti. Živel je v družbi gozdnih zveri ter se hranil z divjim rastlinjem.
Vendar pa njegova skritost ni mogla ostati prikrita; lovci so ga kmalu odkrili, glas o njegovi angelski svetosti pa je privabil mnoge ljudi iz okolnih krajev. Ursicin jih je sprejemal z evangeljsko blagostjo, mnoge pa je s svojimi besedami in zgledom spodbudil, da so tudi sami sprejeli takšen redovni in pokorniški način življenja. Okoli njegove votline je nastala skupnost redovnikov, ki je postavila temelje poznejšemu mestu. V miru je umrl v svoji celici ob reki Doubs okoli leta 625.
Češčenje in zavetništvo
Katoliška Cerkev obhajuje god svetega Ursicina 20. decembra, njegovo ime pa je zapisano v Rimskem martirologiju. Nad njegovim grobom in votlino je zrastlo zgodovinsko mesto Saint-Ursanne v Švici, ki nosi njegovo ime. Njegove relikvije hranijo v tamkajšnji kapiteljski cerkvi. V krščanski umetnosti je upodobljen kot puščavnik v obleki iz živalske kože ali redovni kuto, med molitvijo pred križem v votlini.
Isti dan, 20. decembra, godujejo tudi
- Blaženi Vincenc Romano, duhovnik 19. stoletje
- Sveti Dominik iz Silosa, opat 11. stoletje
- Sveti Filogonij Antiohijski, škof 4. stoletje